Najemniška stanovanja: zakaj septembra cene rastejo in kako do ugodnejše rešitve

September je na slovenskem nepremičninskem trgu že tradicionalno mesec, ko cene najemnin zrastejo. Povpraševanje se namreč v tem času močno poveča: študenti se vračajo v univerzitetna mesta, dijaki potrebujejo sobe v bližini srednjih šol, nekatere družine se zaradi novega šolskega leta ali nove službe odločajo za selitev, lastniki stanovanj pa vse te okoliščine pogosto izkoristijo za dvig najemnin svojih nepremičnin. Dodaten pritisk potem ustvarja še turistični sektor, saj se del stanovanj oddaja prek platform, kot je Airbnb, kar zmanjšuje število dolgoročnih najemov in zvišuje povprečne cene, svojo vlogo pri podražitvah pa potem igrajo še višji stroški energije, obratovanja in vzdrževanja, ki jih lastniki prenesejo na najemnike.

Deloindom podkast: Kaj je ključno pri oddajanju ali najemanju nepremičnine

Najdražja mesta in primerjava cen

Najdražja slovenska najemniška lokacija ostaja Ljubljana. V središču mesta se povprečna najemnina za enosobno stanovanje giblje okoli 700 evrov, pogosto pa doseže tudi 800 ali 900 evrov. V nekoliko bolj oddaljenih predelih prestolnice so cene nekoliko nižje – povprečje za enosobno stanovanje znaša približno 580 evrov, dvosobna stanovanja pa se gibljejo med 750 in 1.000 evri. Če to primerjamo s povprečno neto plačo v Sloveniji, ki znaša okoli 1.400 do 1.500 evrov, hitro ugotovimo, da najemnina za manjše stanovanje v Ljubljani pogosto pomeni skoraj polovico mesečnega dohodka posameznika.

V Mariboru je slika nekoliko bolj dostopna. Tam enosobna stanovanja v povprečju stanejo med 450 in 550 evrov mesečno, kar je občutno manj kot v prestolnici, a vseeno za marsikaterega študenta ali mlado družino precejšen finančni zalogaj. V Kopru, kjer na cene poleg študentskega povpraševanja vpliva še turizem, so zneski primerljivi z ljubljanskimi. Najem enosobnega stanovanja stane med 600 in 800 evrov, poleti in ob turistični sezoni pa so cene pogosto še višje.

Z nekaj preprostimi prijemi lahko pri najemu nepremičnine občutno prihranimo. Foto Sn0wball1/Shutterstock

Sezonska dinamika trga

V primerjavi s poletnimi meseci, ko je povpraševanja nekoliko manj in so cene stabilnejše, se v septembru zgodi občuten preobrat. Povpraševanje naraste, ponudba pa se pogosto zmanjša, zato so najemnine višje, možnosti pogajanja pa bistveno manjše. V pozni jeseni, oktobra in novembra, se razmere običajno nekoliko umirijo, cene pa stabilizirajo. V zimskih mesecih trg postane manj dinamičen, a je tudi ponudbe manj, zato ugodnih priložnosti ni veliko.

Kako do ugodnejše rešitve?

Čeprav je september na trgu najema znan po visokih cenah, lahko najemniki stroške nekoliko omilijo z nekaj premišljenimi koraki. Najbolj preprost nasvet je, da iskanje začnejo že poleti, ko je ponudba večja in možnost pogajanja realna. Prihranki so lahko občutni tudi, če se posamezniki odločijo za souporabo stanovanja. Najem sobe in delitev skupnih prostorov z drugimi najemniki pogosto pomeni, da stroški na osebo padejo na polovico.

Za študente in dijake so dobra alternativa študentski in dijaški domovi, kjer se cene gibljejo med 200 in 350 evri mesečno, pri čemer so stroški obratovanja navadno že vključeni. Poleg tega so ti domovi pogosto blizu fakultet in imajo organizirano podporno infrastrukturo. Zanesljiv najemnik, ki ponudi dolgoročno stabilnost, ima pogosto boljše pogajalske možnosti pri zasebnih lastnikih – ti so v zameno za manj tveganja pripravljeni nekoliko znižati najemnino ali zmanjšati varščino.

Dobro je tudi razmišljati o lokacijski fleksibilnosti. Stanovanja v neposredni okolici Ljubljane, denimo v Domžalah, Kamniku ali Grosupljem, so lahko precej cenejša, hkrati pa javni prevoz omogoča enostaven dostop do prestolnice. Podobno velja tudi za Maribor in Koper, kjer so predmestja ali bližnja manjša mesta bistveno bolj cenovno dostopna.