

Stanovanjska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) je letos izvedla usmerjeni nadzor nad kratkotrajnim oddajanjem stanovanj v stavbah z oskrbovanimi stanovanji. Za izbor primerov so pregledali javno objavljene oglase za kratkoročno oddajanje na spletnih portalih.
V okviru nadzora so obravnavali pet primerov, nepravilnosti pa niso ugotovili. Kljub temu inšpekcija napoveduje nadaljevanje nadzorov in opozarja, da morajo biti lastniki stanovanj pred oddajanjem turistom pozorni predvsem na uradno namembnost stavbe, saj je od nje odvisno, ali je kratkotrajno oddajanje sploh dovoljeno.
Po novem Zakonu o gostinstvu (ZGos-1), ki se uporablja od 1. januarja 2026, stanovanj v stavbah, ki so po uradni klasifikaciji opredeljene kot stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (CC-SI 11301), ni dovoljeno kratkotrajno oddajati turistom. To velja tudi, če bi lastnik pridobil soglasja drugih etažnih lastnikov.
Drugače je v običajnih večstanovanjskih stavbah, razvrščenih v klasifikacijo CC-SI 112. Tam je kratkotrajno oddajanje mogoče, vendar le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev.
Med drugim mora lastnik pridobiti soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov, soglašati pa morajo tudi vsi lastniki stanovanj oziroma posameznih delov, ki mejijo na stanovanje, namenjeno kratkotrajnemu oddajanju.
Tudi pridobljena soglasja še ne pomenijo, da drugi stanovalci nimajo možnosti ukrepanja. Če dejavnost čezmerno moti druge stanovalce ali uporabo skupnih delov stavbe, lahko etažni lastniki uveljavljajo sodno varstvo.
Inšpektorji so med nadzorom ugotovili tudi, da iz spletnega oglasa ni mogoče zanesljivo presoditi, kakšen je pravni oziroma gradbeni status posamezne nepremičnine.
Odločilna je uradna namembnost objekta, ki izhaja iz gradbenega in uporabnega dovoljenja. Če se nepremičnina v oglasu trži kot »oskrbovano« ali »varovano« stanovanje, to torej še ne pomeni, da je tudi uradno razvrščena med stavbe z oskrbovanimi stanovanji.
Inšpekcija je pri pregledu petih primerov zaznala tudi razhajanja med podatki v posameznih evidencah ter uradno oziroma dejansko namembnostjo objektov.
Če se nastanitvena dejavnost opravlja v stanovanju v stavbi z oskrbovanimi stanovanji, lahko stanovanjska inšpekcija dejavnost začasno ali trajno prepove.
Predpisane so tudi globe. Za pravne osebe znašajo od 5000 do 50.000 evrov, za samostojne podjetnike od 3000 do 20.000 evrov, za posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa od 2000 do 12.000 evrov.
Stanovanjska inšpekcija namerava zaradi nove ureditve tudi v prihodnje izvajati preventivne in usmerjene nadzore. Ob tem poudarja, da je bil letošnji pregled opravljen le na petih primerih, zato njegovih ugotovitev ni mogoče posplošiti na celotno kratkotrajno oddajanje stanovanj v Sloveniji.