Slovenija rekorderka EU po diskriminaciji iskalcev stanovanj

Da se EU sooča s hudo stanovanjsko krizo, je decembra priznala tudi evropska komisija in pripravila prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Ugotavlja namreč, da stanovanjska kriza »omejuje mobilnost delovne sile in izobraževanja, povečuje finančno negotovost in povzroča odlašanje pri ustvarjanju družin«. Načrt EU se osredotoča na povečanje ponudbe stanovanj, spodbujanje naložb in reform, reševanje kratkoročnih najemov na območjih, kjer je stanovanj malo, in podporo najbolj prizadetim prebivalcem.

Cene parkirišč v Ljubljani šokirajo: kvadrat skoraj toliko kot stanovanje

Cene stanovanj v EU so se v zadnjih desetih letih povprečno zvišale za več kot 60 odstotkov, v nekaterih državah članicah celo za 200 odstotkov, močno pa so narasle tudi cene najemnin in stanovanjski stroški, zlasti cene energentov. Plače Evropejcev takšnega porasta še zdaleč niso dohajale. V letu 2024 si več kot devet odstotkov Evropejcev ni moglo privoščiti ogrevanja stanovanja, vsak deseti Evropejec pa ni imel dovolj denarja, da bi lahko poravnal najemnino, ugotavlja Eurostat.

V življenje v mrazu je prisiljenih kar 19 odstotkov Bolgarov in Grkov ter 18 odstotkov Litvancev, medtem ko je v tem pogledu Slovenija druga najboljša v EU. Zmrzuje le 3,3 odstotka gospodinjstev, pol odstotka manj jih je le še na Finskem.

Je pa Slovenija žal prva v EU po številu tistih, ki so ob iskanju domovanj doživeli diskriminacijo. Kar devet odstotkov prebivalcev se je pri iskanju doma v Sloveniji počutilo diskriminirane, medtem ko je bilo takih v sosednji Hrvaški, Italiji in na Madžarskem le en odstotek. 

Da bi razumeli, kako je socialistična preteklost oblikovala današnje lastništvo domov, najemniške trge in stanovanjske razmere po Evropi – ter zakaj je Slovenija po investicijah na repu EU –, preberite celoten članek na delo.si. Nadaljujte branje TUKAJ.