Vsak deseti do stanovanja: kako težko je v Ljubljani dobiti neprofitno stanovanje

Neprofitna najemna stanovanja v Ljubljani so za večino prosilcev skoraj nedosegljiva. Na zadnjih razpisih Javnega stanovanjskega sklada MOL uspe povprečno manj kot desetini prijavljenih, ponekod celo manj kot štirim odstotkom, saj povpraševanje po cenovno dostopnih stanovanjih močno presega ponudbo. Kot piše Delova novinarka Manja Pušnik v članku z naslovom Za javna najemna stanovanja tudi lastna udeležba, v prestolnici po ocenah primanjkuje okoli 4300 neprofitnih in drugih javnih najemnih stanovanj.

Ob rekordno visokih tržnih najemninah, ki za dvosobno stanovanje v Ljubljani pogosto presegajo 700 ali celo 1000 evrov na mesec, zanimanje za občinska in državna stanovanja iz leta v leto narašča. Neprofitna najemnina je bistveno nižja – za približno 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje trenutno znaša okoli 358 evrov, po aprilskem zvišanju pa približno 392 evrov. A nižja najemnina ne pomeni nujno lažjega dostopa: številni prosilci morajo poleg varščine plačati tudi lastno udeležbo, ki lahko znaša več tisoč evrov, pogoji pa so strogo vezani na dohodkovni cenzus, premoženje in stalno prebivališče.

Članek podrobno razkriva razlike med pogoji mestnega in republiškega stanovanjskega sklada, kdo ima prednost pri dodelitvi stanovanj, kakšne varščine zahtevajo in kje se letos obetajo nove stanovanjske soseske z javnimi najemnimi stanovanji. Hkrati opozarja, da gradnja kljub načrtom še vedno ne dohaja potreb – ne le v Ljubljani, temveč po vsej državi. 

Celoten pregled razmer in načrtov stanovanjske gradnje preberite na delo.si.