

Ob pregledu nepremičninskih oglasov se pogosto zdi, da so cene nepremičnin v Sloveniji ponorele in le malo možnosti se dopušča, da bi se - glede na zanimanje - nepremičnina prodala po nižji ceni od tiste, navedene v oglasu. A realnost na trgu je praviloma drugačna. Oglaševana cena je izhodišče, ne nujno končna vrednost posla. Zato nas je tokrat zanimalo: ali se nepremičnine v Sloveniji prodajajo po nižji, enaki ali višji ceni od oglaševane?
Odgovor ni enoznačen, a aktualni podatki iz let 2025–2026 kažejo precej jasen vzorec.
Najprej je pomembno razumeti razliko med dvema pojmoma:
V Sloveniji so realizirane cene zbrane v Evidenci trga nepremičnin (ETN), ki jo vodi Geodetska uprava RS, medtem ko oglaševane cene izhajajo iz nepremičninskih portalov in oglasov. Prav razlika med tema dvema svetovoma razkrije, koliko prostora za pogajanja pri nakupu nepremičnin trg v resnici dopušča.

Po združenih analizah slovenskih virov in mednarodnih tržnih pregledov se je v začetku leta 2026 oblikoval razmeroma stabilen vzorec. Analiza portala Investropa.com, ki spremlja evropske nepremičninske trge, navaja, da je povprečno razmerje med prodajno in oglaševano ceno stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji približno 94 % do 97 %. To pomeni, da se večina nepremičnin proda približno 3 % do 6 % pod začetno oglaševano ceno.
Po podatkih Investropa.com in skladno z opažanji slovenskih nepremičninskih posrednikov je jasno, da se med 70 % in 80 % nepremičnin v Sloveniji proda pod oglaševano ceno, ali za isto ceno, kot je bila navedena na oglasu. Le približno 5 % do 10 % oglasov doseže ceno, ki je nekoliko višja od oglaševane.
Prodaje nad oglaševano ceno torej niso pravilo, temveč izjema, vezana na zelo specifične razmere na trgu.
Nepremičnine, ki se v Sloveniji prodajo po enaki ali višji ceni od oglaševane, imajo skoraj vedno skupne značilnosti:
Po analizi Investropa.com se prodaje nad oglaševano ceno najpogosteje pojavljajo pri kakovostnih stanovanjih v Ljubljani, predvsem v mestnem središču, Trnovem in Bežigradu, ter pri redkih obalnih nepremičninah v krajih, kot sta Piran in Portorož, kjer omejena ponudba in turistično povpraševanje dolgoročno podpirata visoke cene.
V teh primerih lahko pride do več konkurenčnih ponudb, kar v praksi pomeni “tiho dražbo” med ponudniki in dvig končne cene. Kot navajajo nekatere analize zadnjih let, se stanovanja v Ljubljani lahko ravno zato prodajo za ceno, ki je tudi za 5 % višja od oglaševane.

Razlogov za takšen trend je več:
1. Umirjanje trga po obdobju rasti
Po letih izrazite rasti in hitrih prodaj se je trg umiril. Čas prodaje se je podaljšal, kupci imajo več možnosti izbire, pogajanja pa so ponovno postala običajen del procesa.
2. Oglaševane cene kot pogajalsko izhodišče
Veliko prodajalcev ceno zavestno postavi nekoliko višje, da pusti prostor za popust ali preveri, ali je trg pripravljen sprejeti višjo vrednost. Če odziva ni, sledijo znižanja.
3. Razlike med segmenti
Novogradnje, rabljena stanovanja, hiše in zemljišča imajo različno dinamiko. Pri rabljenih nepremičninah, zlasti tistih, ki zahtevajo obnovo, so pogajanja praviloma izrazitejša.
Za kupce
Aktualni trg pomeni več prostora za pogajanja, zlasti pri nepremičninah, ki niso na vrhunski lokaciji ali imajo pomanjkljivosti in potrebujejo temeljito prenovo. Pri znižanju cene so ključni argumenti, primerljive prodaje in realna ocena stroškov.
Za prodajalce
Previsoko postavljena oglaševana cena pogosto podaljša čas prodaje in oslabi pogajalski položaj. Realno ovrednotena nepremičnina se lahko proda hitreje in z manj popuščanja.