Svetovalnica: Sem večinski lastnik hiše – ali mi skupno bivanje s sinom prinaša davčno olajšavo?

Pozdravljeni. 

Plačujem davek na premoženje za razliko do 160 m2. V hiši živim z možem v spodnjem nadstropju, sin po z ženo in enim otrokom v gornjem nadstropju.

Zanimajo me olajšave po 163. Členu ZDO, in sicer:

• Ali glede na število oseb (več kot 4) lahko uveljavljam znižanje? Lastnik 90,6 % hiše sem in davek dobim jaz.
• Ali mora sin prijaviti svoje gospodinjstvo za olajšavo oz. ali se olajšava sploh upošteva v tem primeru?
• Ali je v primeru, da sinu prepišem 1/2 hiše, še vedno treba plačati davek na premoženje.

Hvala za pomoč.

Odgovarja:

Tanja Bohl

Odvetnica

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.

Spoštovani.

Davek od premoženja ureja Zakon o davkih občanov (ZDO), ki se skladno z odločbo Ustavnega sodišča o razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine in o ugotovitvi, da je Zakon o množičnem vrednotenju, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčevanja nepremičnin, v neskladju z Ustavo, v tem delu še vedno uporablja vse do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin.

Skladno s 14. členom ZDO davek na nepremičnine plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo. 15. člen ZDO dalje določa, da je zavezanec za davek od premoženja lastnik oziroma uživalec in ga plačuje ne glede na to, ali uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. Skladno s 16. členom ZDO je davčna osnova vrednost stavbe oziroma prostora za počitek ali rekreacijo, ugotovljena na podlagi določil Pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja. Osnova za davek se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine deli v razmerju s solastniškimi deleži.

19. člen določa, da se davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, ne plačuje: od kmetijskih gospodarskih poslopij; od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti; od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva; od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik; od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati. 20. člen ZDO določa, da so davka oproščeni tudi prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž - za dobo 10 le ter da se oprostitev prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %. Oprostitev davka po navedenem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.

21. člen ZDO (163. člen - SRS 36-1922/1988) pa določa sledeče: Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10 % za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.

Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu.

Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.

Glede na to, da se za družinske člane po tem zakonu štejejo zakonec otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu, navedene olajšave v vašem primeru ne morete uveljavljati. Olajšava bi prišla v poštev v primeru, da bi bil lastnik vaš sin, ki bi torej glede na določbo zakona v hiši živel z družinskimi člani (ženo, starši in otrokom), pri čemer bi se torej za enega člana štela olajšava višini 10 %. Pri tem je treba paziti tudi na rok za predložitev vloge za uveljavljanje olajšave, ki je do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja.

Dalje pa je, glede na to, da se v primeru solastništva stavbe vrednost stanovanjske površine iz drugega odstavka tega člena deli v sorazmerju s solastniškimi deleži, torej plačilo davka odvisno od tega, ali bi posamezni delež presegel 160 m2.

Vsekakor predlagamo, da se pred nadaljnjimi koraki posvetujete s pravnim strokovnjakom, ki vam bo lahko na podlagi popolnih podatkov in ugotovljenega dejanskega stanja podal konkretne usmeritve.