Urbanizem in družba: Za Dunaj je Seestadt priložnost stoletja

2. 3. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar

Dunaj, stanovanja, urbanizem, nepremičnine

Kjer se proga dunajskega metroja U2 sredi polj pred končno postajo v loku obrne na jug, nazaj proti mestu, v zimskem soncu poblisne vodna gladina in za njo dolge roke gradbenih žerjavov. Niti ena ne miruje. Za njimi se izrisujejo stanovanjski bloki, cestni obroč, park z mladimi drevesi in okostje bodočega nebotičnika ob jezercu. Nič več ne priča, da je bilo tu letališče Aspern, ki so ga opustili leta 1977, zrasla pa je že četrtina objezerskega mesta, Seestadta, v katerem bo do leta 2028 živelo 20.000 ljudi in bo zagotavljalo prav toliko delovnih mest. Eden najambicioznejših projektov v Evropi naj bi postal zgled policentričnega urbanega razvoja in mesto Dunaj ga razume kot svojo priložnost stoletja.

S postaje U2, ki je severno od Donave nadzemna železnica, je obrežje jezera kot na dlani. Izkopali so ga umetno, da bi z okoliškimi zelenimi površinami predstavljalo glavno privlačnost v središču naselja in za prebivalce element identifikacije. Dunajčani so namreč zelo navezani na vodne rekreacijske površine, urejene ob kanalih regulirane Donave. Jezerska voda iz naravnega podtalnega vira je videti čista, njeno kakovost ves čas nadzorujejo in poleti se ljudje v njej kopajo ali poležavajo na lesenih pomolih.

!!galerija!!


Končanih 3000 stanovanj, vseljenih 7000 ljudi

Do konca preteklega leta se je v 3000 stanovanjskih enot v Seestadta naselilo 7000 ljudi in ni videti, da bi jih intenzivno nadaljevanje gradnje naselja motilo. Končane stanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, šole, trgi, ulice, pešpoti so urejeni od A do Ž, s travo, trajnicami in drevesi vred. Ko se dela končajo, se v naslednjem arealu gradi na­prej. Še letos bodo prav blizu jezera dogradili poslovno-hotelsko-trgovsko središče južnega dela mesta, kompleks HoHo. V njem bo dominirala 24-nadstropna stolpnica, ki velja s 84 metri za najvišjo leseno zgradbo v Evropi. V resnici jo gradijo v hibridni tehnologiji: stržen stavbe z jaški za dvigala je iz armiranega betona, medtem ko je 75 odstotkov konstrukcije iz križno vezanega smrekovega lesa. Tako kot preostale projekte v nastajajočem mestu jo spremlja močan marketing, ki poudarja predvsem tehnologijo in okoljsko sprejemljivost gradnje. Tehnološko obdelan les za HoHo je od gozda do gradbišča potoval le uro in 17 minut.

PREBERITE ŠE: Na Dunaju nova stanovanja za enostarševske družine

V avstrijski prestolnici se na vseh koncih zelo veliko gradi, poslovne stavbe in stanovanja. Število prebivalcev skokovito narašča zlasti po letu 1995. Avstrijski vstop v EU in nadaljnja širitev unije sta Dunaj spet po­stavila v središče Evrope, radi rečejo domačini. Pospešen razvoj mesta in potreba po vedno novih stanovanjih in delovnih mestih sta dunajske oblasti spodbudila k dolgoročnemu razvojnemu načrtu, ki temelji na zagotavljanju čim višje kakovosti življenja, ne le bivalnih standardov za vse prebivalce, temveč tudi zagotavljanja delovnih mest, funkcionalnosti in storitev, ki izboljšujejo vsakdanje življenje, javnega prometa, varovanja okolja, oskrbe z vodo in smotrne izrabe mestnega prostora, pojasni predstavnik mesta Nikolaus Summer.

Struktura stanovanj 
Ker so v prvi fazi v Seestadtu gradili pretežno mestna najemna (socialna) stanovanja, zanimiva zlasti za mlade, je 90 odstotkov prebivalcev mlajših od 40 let. V prihodnje načrtujejo več varovanih stanovanj za starejše in medgeneracijska bivališča. Sicer pa se stanovanjska gradnja tu deli na povsem zasebno, namen­jeno kupcem, zasebno, ki se financira s subvencioniranimi posojili, gradnjo za najem s subvencionirano najemnino in gradnjo, pri kateri v večstanovanjske stavbe investirajo stanovanjske zadruge. V mestu ob jezeru bo 80 odstotkov stanovanj najemnih. Povprečna subvencionirana najemnina znaša 7,5 evra na kvadratni meter.  

Promet 
Preden so začeli graditi Seestadt, so do tod speljali linijo metroja. Do konca gradnje bodo kraj navezali na avtocesto, ki vodi proti Bratislavi, in zgradili želez­niško progo. Na eni izmed seestadtskih avtobusnih prog bosta aprila letos začela voziti samodejna električna avtobusa; načrtujejo tudi tramvaj.

Policentrični razvoj Dunaja

Poleg tega vidijo prednosti v policentričnem razvoju, ustvarjanju lokalnih središč, v katerih bi zagotovili prebivalcem v bližini vse, kar potrebujejo za vsakodnevno življenje – od šol, vrtcev, zdravstvene oskrbe, socialnih storitev, trgovine, kulturnih in rekreacijskih možnosti do delovnega mesta. Koncept See­stadta je zasnovan tako, da bi pritegnil ljudi različnih izobrazbenih, starostnih, interesnih profilov, poklicev, s ponudbo različnih bivalnih možnosti, tako samskih, družinskih, študentskih stanovanj kot stanovanj za znanstvenike in gostujoče profesorje, pa tudi visokotehnološka in zagonska podjet­ja, visokošolske in raziskovalne inštitucije. »Značilen primer premišljenega oblikovanja infrastrukture naselij so šole: na Dunaju namreč ne smeš zgraditi večjega števila stanovanj, ne da bi zagotovil nove šolske oddelke. Za vrtce, osnovne šole in vzgojo otrok s posebnimi potrebami skrbi mesto, medtem ko je srednje šolstvo v državni pristojnosti. V Seestadtu že imamo šolski kampus z vsemi temi oddelki, v nadaljnjih etapah rasti mesta bomo ustanovili nove,« razloži Summer.

PREBERITE ŠE: The Economist Dunaj razglasil za mesto z najvišjo kakovostjo življenja

Arhitekturno-urbanistično zasnovo je v skladu z zastavljenimi smernicami pripravil švedski arhitekt Johannes Tovatt, ki je upošteval potrebe vzorčne ciljne skupine za bivanje v soseski. V doslej zgrajenem delu imajo stavbe od pet do sedem nadstropij, ob jezeru bo prav tako nekaj stolpnic. Projekt, ki bo končan čez deset let, bo skupaj vreden 4,3 milijarde evrov. Vodita ga mesto Dunaj, ki je zanj ustanovilo tehnično-projektivni center, in razvojni konzorcij Wien 3420 AH, ki ga je mesto ustanovilo skupaj z bankami, zavarovalnico in državno nepremičninsko agencijo. Poleg pravnih vprašanj, ureditve tehnične infrastrukture in komunalne ureditve zemljišč skrbijo za mednarodno prepoznavnost projekta, ki ga kot eksperiment mesta prihodnosti spremljajo tudi v drugih državah.

FOTO: ShutterstockVisoki okoljski standardi

Ko so določeni areali zemljišča v Seestadtu komunalno urejeni, na razpisih zanje izberejo najprimernejše investitorje. »Vendar to ni le preprosta prodaja zemljišč ali oddaja v lizinški najem, temveč organiziramo mednarodne natečaje za razvojne investitorje, ki bodo ne le gradili, temveč območje vsebinsko osmislili in razvijali. Zmagovalci natečaja morajo svoj del projekta izvesti v skladu z glavnim načrtom in pri gradnji upoštevati zahtevne tehnološke in okoljske standarde. Ne gre samo za to, da so morajo biti stavbe nizkoenergijske. Zahtevani standard TQB (total quality biulding) poleg energijske porabe predpisuje tudi izvor gradbenih materialov, eksterne okoljske obremenitve, ki jih povzročajo (prah, ogljični odtis …), usklajena razmerja med površinami različnih funkcionalnosti in drugo,« razloži sogovornik.

Veliko pozornosti je namenjene okoljskemu vplivu gradnje. Gradbeni logistični center v neposredni bližini jezera tako graditeljem dobavlja beton, za katerega porabljajo gramoz, pridobljen z izkopom jezerske jame, za preoblikovanje terena ali gradnjo cest uporabljajo tudi recikliran material, iz katerega so bile letališke pristajalne steze.

PREBERITE ŠE: Sodobna arhitektura: Na strehi parkirne hiše nastaja pet nogometnih igrišč

V Seestadtu je približno polovica vse površine namenjene odprtim javnim prostorom, kot so parki, trgi, poti, ulice, rekreacijska območja in vodne površine. Ob robovih stanovanjskih naselij so rezervirali zemljišča za urbano vrtnarjenje in prizadevali si bodo, da bi jih bilo dovolj za vse stanovalce, ki si bodo vrtička želeli, pravi Marvin Mitterwallner iz razvojnega koncerna Wien 3420 AG, ki nas popelje po naselju. Večina stavb je priključena na dunajsko daljinsko ogrevanje, ki uporablja različne energijske vire, za naselje pa preizkušajo tudi različne obnovljive vire energije. Eno prvih stavb v Seestadtu, tehnološki center z 250 delovnimi mesti, so leta 2012 postavili kot vzorčni primer učinkovite rabe energije. Je plusenergijski objekt z lastno sončno elektrarno. Stavba porabi za svoje delovanje manj energije, kot je proizvede. Zgrajena je tako, da sploh ne potrebuje ogrevanja.

FOTO: Shutterstock0,7 parkirirnega prostora na stanovanje

Doslej se je v Seestadt poleg 7000 prebivalcev, od tega 800 študentov, ki živijo v t. i. študentskih rezidencah, priselilo približno 150 podjetij, ustanov in servisnih dejavnosti. Tem so namenjeni pritlični prostori na ulični strani stanovanjskih stavb, nad njimi so poljavni prostori teh podjetij, v višjih nadstropjih pa stanovanja. Takšne četrti mešane rabe so eden od pogojev, da bi Seestadt postal mesto kratkih razdalj, v katerem bi prebivalci 40 odstotkov poti opravili peš ali s kolesom, 40 odstotkov z javnim prometom, le preostalih 20 pa z motornimi vozili, tudi v souporabi. Mesto bo namreč imelo na stanovanjsko enoto le 0,7 parkirnega mesta (na zunanjih površinah in v dislociranih garažah skupaj) in to je marsikoga neprijetno presenetilo, ugotavlja Mitterwallner. Spremeniti mobilnostna pričakovanja tolikšnega števila prebivalcev bo eden večjih izzivov projekta in eksperiment tudi za druga okolja v Evropi. Na neki način bo soodločil, ali bo Dunaj priložnost za mesto prihodnosti izkoristil. Potrditev, da je projekt uspel, bo po koncu gradnje takšna socialna, kulturna in gospodarska struktura mesta na periferiji, ki mu bo omogočila, da bo samozadostno v najboljšem pomenu besede in bo postalo skupnost raznolikih socialnih mrež.

PREBERITE ŠE: Dunajčani po nakupih brez avtomobila

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE