

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) bo 22. februarja 2026 začela uporabljati spremembe in dopolnitve Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), ki so bile sprejete septembra 2025. Novela je odgovor na izzive, ki so se pokazali v skoraj štirih letih izvajanja veljavnega zakona, njen cilj pa je večja učinkovitost postopkov in jasnejša pravila pri evidentiranju nepremičnin.
Spremembe prinašajo tako razbremenitev strank kot tudi optimizacijo dela geodetov in upravnih organov, ob ohranjanju enake ravni pravne varnosti lastnikov.
Ena pomembnejših novosti je odprava določenih administrativnih ovir. Tako bo na primer pri nadomestni gradnji omogočen izbris stare stavbe hkrati z vpisom nove, kar pomeni hitrejši in enostavnejši postopek za investitorje in lastnike.
Poenostavlja se tudi spreminjanje in zbiranje t. i. posebnih podatkov o lastnikih, s čimer se zmanjšuje podvajanje evidenc in administrativno breme.
Novela predvideva tudi optimizacijo inženirskega dela katastrskih postopkov. Geodetska podjetja bodo imela neposreden dostop do informacijskega sistema kataster, hkrati pa bo omogočena samostojna pridobitev določenih listin od drugih institucij.
To pomeni hitrejšo pripravo elaboratov in manj vmesnih administrativnih korakov, kar naj bi pospešilo postopke evidentiranja nepremičnin.
Spremembe zadevajo tudi področje bonitiranja zemljišč. Natančneje se določajo pravila za določanje bonitet in za izvedbo izpitov za pridobitev pooblastila za bonitiranje zemljišč. Sprejet je bil tudi obvezen podzakonski akt – Pravilnik o izpitu za bonitiranje zemljišč (Uradni list RS, št. 6/26).
V pripravi so še spremembe in dopolnitve Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki bodo dodatno uskladile podrobnosti izvajanja zakona.

Novela uvaja tudi ureditev vpogleda v dodatne podatke zemljiške knjige neposredno v informacijskem sistemu kataster. Med drugim bodo vidne zaznambe prepovedi zaradi nedovoljenih gradenj.
Hkrati se krepi elektronska povezava med Geodetsko upravo in zemljiško knjigo, kar pomeni večjo usklajenost podatkov in manj možnosti za razhajanja med evidencami.
Zakon uvaja tudi določene izjeme pri izdelavi elaboratov v sodnih postopkih, kar naj bi omogočilo bolj prilagojeno obravnavo primerov, kjer je kataster del dokaznega postopka.
Spremembe vključujejo uskladitev z drugo povezano zakonodajo, zlasti na področju prostorskih omejitev. Med drugim se ureja označitev parcel pred posegi v prostor oziroma pred načrtovanimi prostorskimi ureditvami ter upoštevanje omejitev na parcelah, določenih s prostorsko zakonodajo.
Novela v 37. členu spreminja način vodenja t. i. »posebnih podatkov o lastniku« v katastru nepremičnin.
Na stavbah z enim delom se podatki o lastnikih z oznako »posebni podatki o lastniku« za dele stavb ne bodo več vzdrževali. Gre za primere, ko lastniki posameznih delov stavb (stanovanj, poslovnih prostorov ipd.) niso vpisani v zemljiški knjigi, temveč so bili ti podatki preneseni iz registra nepremičnin – predvsem na podlagi popisa nepremičnin 2006/2007 in kasnejših posodobitev.
Kadar je vzpostavljena etažna lastnina, se lastniki delov stavbe že zdaj vedno prevzamejo iz zemljiške knjige, zato se posebni podatki ne vodijo. Pri stavbah z enim delom pa se etažna lastnina ne vzpostavlja, lastništvo stavbe pa se prevzame iz povezane parcele. Prav zato zakon ukinja nadaljnje vodenje teh posebnih podatkov v takih primerih.
V prehodnem obdobju od septembra 2025 do februarja 2026 je Geodetska uprava prilagodila informacijski sistem kataster novim določbam.
Po navedbah GURS novela pomeni napredek na področju evidentiranja nepremičnin. Spremembe naj bi omogočile hitrejše izvajanje postopkov na vseh ravneh – za stranke, geodete in upravni del – ob ohranjanju enake pravne varnosti lastnikov ter izboljšanju kakovosti podatkov o nepremičninah.
Za lastnike nepremičnin, investitorje in geodetska podjetja to pomeni predvsem bolj jasna pravila, boljšo povezanost evidenc in krajše postopke pri urejanju vpisov v kataster.