Pospravljanje doma pred prazniki: preizkusite metodo 'odhrčkavanja'

Že nekaj tednov poslušamo o nakupih s popusti, črnem petku, pred nami je praznični december, čas nakupovanj in obdarovanj. To pa je tudi čas, ko se nakopiči še več stvari, oblek, daril, prikupnih drobnarij, ki jih v resnici ne potrebujemo in na katerih se bo nabiral prah. Kaj pa, če bi za začetek svoj dom pospravili in se ločili od stvari, ki vam zapolnjujejo police in predale.

Kako se tega lotiti sistematično in učinkovito? Povprašali smo Tjašo Justin, arhitektko, ki je razvila svojo metodo pospravljanja in organiziranja doma – 'odhrčkavanje'. Kot pravi, smo vsi do neke mere »hrčki«, nabiramo stvari, ki nam zavzamejo prostor in odvzamejo energijo.

Kako se lotiti ’odhrčakavanja’? S čim začeti, ko je enkrat stvari preveč in jih ne obvladujemo več?

Najpomembnejši korak je začeti. Ljudje pogosto čakajo na ’pravi trenutek’, ampak ta redko pride. Svetujem, da se ’odhrčkanja’ lotimo postopno — ne celega doma naenkrat, ampak prostor po prostoru ali celo manj: predal po predal.

Za začetek izberite del, kjer vas nered najbolj moti ali vam povzroča stres. Lahko pa se lotite vidnih površin, kot so pulti, komode ..., da boste takoj videli razliko v počutju.

Pomembno je, da pri tem postopku sprejemate odločitve. Vsaka stvar naj dobi svoj namen - ali jo potrebujem, jo uporabljam ali me razveseljuje? - in svoje mesto. Če ne spada v nobeno od teh kategorij ali ji ne najdete mesta, jo brez slabe vesti spustite naprej.

Pomembno, da najdete sistem, ki je pravi za vas, ker niso vsi načini ’odhrčkavanja’ primerni za vsakogar. Če ugotovite, da vam ne ustreza, ga preprosto prilagodite, dokler ne boste zadovoljni.

Arhitektko Tjašo Justin (desno na fotografiji) je voditeljica Nina Štajner skupaj s Tino Markun gostila tudi v Deloindom podkastu, kjer so se pogovarjale o pospravljanju in organizaciji doma. Foto Marko Feist

Kje imajo ljudje po vaših izkušnjah največ nereda in nepotrebnih stvari?

Največ nereda je običajno tam, kjer shranjujemo ’za vsak primer’, to je v kleteh, shrambah in garažah. Veliko stvari hranimo, ker so bile nekoč drage ali ker jih “bomo mogoče še kdaj potrebovali”. Ti predmeti, ne glede na to, koliko denarja smo zapravili zanje, niso vredni nič, če se ne uporabljajo.

V bivalnih prostorih so to omare z oblačili. Večina ima preveč oblačil oz. ima napačne kose, ki so namenjeni le točno določeni priliki, ki redko pride na vrsto. Prepolne omare, hitro postanejo neurejene in nam dajejo občutek utesnjenosti in kaosa. Dom najbolje deluje, ko v njem ostanejo le tiste stvari, ki jih resnično uporabljamo in imajo svoje mesto.

Od česa se najtežje ločimo?

Največ čustvenega odpora se pojavi pri predmetih, ki so povezani s spomini – darila, otroške risbice, oblačila, ki nas spominjajo na določen čas v življenju. Ljudje se pogosto počutijo, kot da s tem, ko stvar odvržejo, izgubijo spomin. A to je daleč od resnice. Spomini ostanejo, tudi če predmeta ni več. Zelo pomaga, če si del teh predmetov fotografiramo in ustvarimo digitalen ’spominski kotiček’, namesto da vse fizično hranimo.

Pravite, da lahko z ’odhrčkavanjem’ tudi privarčujemo. Kako?

Ko se načrtno lotimo organizacije omar in res obdržimo kose oz. predmete, ki jih uporabljamo, točno vemo, kaj imamo, in ne kupujemo stvari, ki se podvajajo.

Mnogi ljudje po ’odhrčkanju’ ugotovijo, da imajo tri strgalnike, pet škarij ali neodprta čistila, pet črnih majic ... In ko imajo enkrat pregled nad tem, kar dejansko imajo in uporabljajo, ni več potrebe po kupovanju teh stvari.

Poleg tega postanemo po procesu bolj premišljeni pri nakupih; manj impulzivni, bolj usmerjeni v kakovost in funkcionalnost. Dom, kjer je manj stvari, je tudi cenejši za vzdrževanje, čiščenje in shranjevanje. Tako se prihranki zgodijo čisto naravno.

S prodajo odhrčkanih predmetov pa lahko tudi kak evro zaslužite, če si vzamete čas in jih poskušate prodati.

Za začetek lahko 'odhrčkate' praznično dekoracijo. Foto Yanya/Shutterstock

Kako vzdrževati red, ko enkrat ’odhrčkamo’ dom?

Odhrčkan in organiziran dom, ne pomeni, da bo vedno vse pospravljeno, saj vendar v njem živimo in ni realno pričakovati popolnosti. Vendar pa mora vsaka stvar imeti svoje mesto, da vemo, kam spada, in jo je enostavno pospraviti. Pomaga tudi pravilo “ena noter, ena ven”, ko pride nova stvar v dom, naj ena stara odide.

Pomembno je, da red postane del vsakdana, ne enkratni projekt. Pet minut dnevno ali ena manjša naloga na teden zadostuje, da ohranjamo občutek urejenosti.

Kolikokrat na leto bi se morali tako temeljito lotiti urejanja doma?

Priporočam dvakrat na leto – spomladi in jeseni. Takrat naravno občutimo potrebo po spremembi in prehodu. Ni pa to pravilo. Če imate voljo, lahko začnete kadarkoli.

Niti ni nujno, da je to obsežno opravilo, če red sproti vzdržujemo, potem so ti “večji pregledi” bolj prijetna osvežitev kot naporen projekt.

Tina Markun: Obdržite le tisto, kar vas radosti in kar resnično potrebujete

V prazničnem decembru se marsikdo loti urejanja doma. A je to pravi čas za večje spremembe? Kaj bi svetovali našim bralcem, kaj lahko naredijo pred prazniki?

December je idealen čas za manjše spremembe – tiste, ki prinesejo toplino, ne pa dodatnega stresa. Ni čas za večje prenove, temveč za ustvarjanje prijetnega občutka doma: preglejte dekoracijo, prižgite dišečo svečo, pospravite vidne površine. Če pa vas prazniki obremenjujejo, lahko začnete že zdaj z mini ’odhrčkavanjem’. Poslovite se od stvari, ki jih ne potrebujete več v novem letu. Tako boste v dom in v leto, ki prihaja, vstopili bolj lahkotno.

Deloindom podkast: Urejenost doma odraža naš način življenja