Lastniki samostojno stoječe hiše z značilno opečno fasado v severnolondonski četrti Barnet so imeli ambiciozne načrte: pritličje trietažne hiše, ki je imelo prej dobrih 230 kvadratnih metrov površine, so želeli povečati za več kot sto kvadratov.  Že nekaj let so imeli projekt in gradbeno dovoljenje za razširitev ob zadnjem pročelju, ki je gledalo na nekoliko dvignjeni vrt, a kar odlašali z gradnjo. Zamišljena zasnova se jim je zdela dolgočasna, ob svojem domu si niso predstavljali še enega »škatlastega prizidka«. Alternativo so zato poiskali v biroju XUL Architecture, ki se poglobljeno posveča manipulaciji svetlobe v arhitekturi, saj njegovi projektanti na podlagi izkušenj in raziskav razumejo pozitiven vpliv svetlobe na telesno in psihično počutje ljudi.

Ker naj bi z obnovo dodatno bivalno površino dobili s pritličnim prizidkom čez vso dolžino zadnjega pročelja, kjer so bila prej okna, je bil poseben izziv, kako v sredino te etaže (ta se je po prenovi po globini podvojila) prinesti dovolj naravne svetlobe.

Dva trapeza in en trikotnik

Arhitekti so projekt zastavili tako, da so vzdolž celotnega pročelja razporedili tri konstrukcijsko ločene dele, ki so pridobljeni prostor razgibali: razgibani in nesomerni so tudi zunanji zidovi in strešne površine. Zunanja dela prizidka, v tlorisu različna trapeza, imata nekoliko poševno streho, najvišja je tam, kjer oklepata osrednji del z ravno, nekoliko nižjo streho. Ta je umeščen mednju skoraj kot trikotnik, a je zunanja stena umaknjena navznoter, da z manjšo globino ustvari terasno nišo, s katere vodi nekaj stopnic do klasično oblikovanega vrta z obodno zasaditvijo dreves.

Vsak od treh delov ima na strani proti vrtu povsem drugače zasnovane okenske odprtine: srednji del z družinsko jedilnico ima panoramsko steno proti terasi, večji trapez, namenjen dnevni sobi, široko okno z udobno nišo in polico za posedanje, kuhinjski del pa »nepričakovano« postavljeno vogalno okno. V tem delu so svetlobne odprtine tudi na strehi. A to še ni vse: v srednji, trikotni konstrukcijski del so umestili še dva mini atrija, enega blizu prvotnega pročelja hiše in drugega nekoliko ven proti vrtu. Ne samo da v sredo pritličja, v osrednji bivalni prostor, prinašata svetlobo in izboljšata zračenje, temveč vanj vnašata občutek vrtne umirjenosti in vedrine. 

Črno-bela barvna shema

Tam, kjer se večji trapez prizidka naslanja na obstoječo hišo, so pod preklado pustili širok, delno zastekljen prehod proti predsobi in stopniščnemu delu v obstoječi hiši, ki se po višini odpirata čez dve etaži stavbe. Obilo svetlobe se vanju razlije skozi razkošen niz oken proti vrtu v prvem nadstropju.  »Vedno poskušamo povezati notranje stopnišče v vseh nadstropjih, tako da je tok koheziven, da ustvarjamo svetlobne jaške v različnih kotih tlorisa in izkoristimo čim več virov naravne svetlobe svetlobe,« povzame pristop pri prenovah vodja biroja XUL Architecture Sebastian Sandler.

Barvna shema kuhinjskega dela pritličja in navezave na stopnišče je precej izčiščena, beli in črni pohištveni bloki, golobje sivi in črni detajli in enotna tla iz dekorativnega betona. Črno-belo shemo poudarjajo črni okenski okviri, antracitno stopnišče in antracitni tlaki v predsobi. Del z dnevno sobo deluje bolj klasično: svetel parket, položen v ribjo kost, preplet sivih odtenkov na sedežnem pohištvu, v usnje oblečeni stoli, zlatkasta orientalska preproga, težki vintage lestenec in črne omare z rebrastimi frontami.

Virtualni sprehod ni lagal

Investitorjem je snovanje prenove prineslo posebno izkušnjo: da bi si po tlorisu in višini razgiban prostor lahko predstavljali drugače kot na tridimenzionalnih izrisih, so jih arhitekti kar v biroju večkrat povabili na virtualen sprehod po bodočem domu. Po Sandlerjevih besedah je tudi za arhitekte pomembna informacija, ko naročnikom z obraza negotovost in začetni strah s pomočjo virtualne tehnologije preženeta sproščenost in hihitanje.

!!galerija!!