Svetovalnica: V bloku me motijo vonjave iz kuhinj in cigaretni dim – imam sploh kakšne pravice?

Spoštovani,

živimo v manjšem bloku, kjer v kar nekaj stanovanjih živijo družine iz drugih kultur. To se predvsem opazi v času kosila oziroma večerje, ko je na skupnem stopnišču izrazito močan vonj po azijski kuhinji. Vonjave prihajajo tudi v stanovanja po zračnikih. Podoben primer je s sosedi, ki kadijo na balkonih in gre cigaretni dim v stanovanja nad njimi.

Ali je v takih primerih sploh kaj možnosti za dialog, kjer bi bili vsi zadovoljni? Slišala sem namreč, da v nekaterih blokih kajenje na balkonih ni dovoljeno in imajo za to namenjeno teraso na strehi. Gre tu za omejevanje pravic posameznika? Verjetno bomo morali postati vsi bolj strpni.

Marjana

Odgovarja:

Pravnik na dlani

Brezplačno pravno svetovanje bralcem Delaindom omogočamo v sodelovanju s partnerji projekta Pravnik na dlani.

Spoštovani,

vprašanje motečih vonjav in kajenja v večstanovanjski stavbi je treba presojati v okviru pravil sosedskega prava, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Temeljno izhodišče določa 73. člen SPZ, po katerem morajo lastniki svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode, kar pomeni, da je bivanje v skupni stavbi vedno povezano z določeno stopnjo tolerance do ravnanj drugih stanovalcev.

V vašem primeru govorimo o t. i. imisijah, torej vplivih, ki iz ene nepremičnine prehajajo v drugo, pri čemer so vonjave in cigaretni dim tipični primeri posrednih imisij. Po 75. členu SPZ so prepovedane tiste imisije, ki presegajo krajevno običajno mero glede na naravo in namen nepremičnine ali povzročajo znatnejšo škodo. To pomeni, da običajno kuhanje, tudi če gre za izrazitejše vonjave, praviloma ne predstavlja protipravnega ravnanja, saj gre za normalno uporabo stanovanja. Drugače pa je lahko, če so vonjave trajne, intenzivne in zaradi tehničnih pomanjkljivosti (npr. zračniki) stalno prehajajo v druga stanovanja ter s tem bistveno otežujejo njihovo uporabo.

Enako velja za kajenje na balkonih. Samo kajenje kot takšno ni prepovedano, vendar lahko cigaretni dim, ki redno in v večji meri prehaja v sosednja stanovanja, predstavlja čezmerno imisijo. Ključna je torej presoja, ali imisija presega običajno mero v določenem okolju. Enkratni ali občasni vplivi praviloma ne predstavljajo prepovedanih imisij, medtem ko lahko na podlagi stalnega, ponavljajočega dogajanja uveljavljate pravno varstvo.

Če imisije dosežejo prag prepovedanosti, ima prizadeti stanovalec na voljo sodno varstvo z negatorno (imisijsko) tožbo, s katero lahko zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja.

Ne glede na pravne možnosti pa je v praksi ključen predvsem dialog med stanovalci ter morebitna ureditev pravil bivanja v okviru hišnega reda ali dogovora etažnih lastnikov. Takšni dogovori lahko na primer omejijo kajenje na določenih delih stavbe ali določijo tehnične ukrepe za zmanjšanje širjenja vonjav. Takšne omejitve praviloma ne pomenijo nedopustnega posega v pravice posameznika, če so namenjene mirnemu sosedskemu sobivanju.