Počasi se bliža poletje in z njim čas počitnic, marsikdo pa s tem razmišlja tudi o nakupu, prenovi, opremi ali gradnji počitniškega doma. Sogovornici, Tina Jerman in Ana Konda iz Studia AB, imata za seboj pestro paleto izkušenj - od opreme apartmajev do gradnje glamping letovišč. Pogovarjale smo se o tem, kako se počitniško bivanje razlikuje od običajnega doma in kako se to odraža v sami zasnovi prostora. »Počitniško bivanje se razlikuje od klasičnega bivanja, potrebujemo seveda manj stvari, rok bivanja je omejen, takrat smo bolj prilagodljivi ter tudi lažje potrpimo, če nimamo ravno vsega. Počitniški dom je običajno že kvadraturno manjši od prvega doma, ravno zato je treba vse zelo natančno načrtovati z dobro opremo, da vseeno dosežemo kvaliteto bivanja na ravni prvega doma,« pravi Tina Jerman.

Trg nam uriva miselnost, da mora vsako stanovanje po nečem izstopati, kar lahko privede do zmede, saj si lastniki želijo preveč različnih stvari, različnih slogov ...

Beseda je tekla tudi o sami estetski podobi počitniškega domovanja. Arhitektki se strinjata, da naj le-ta odraža lokacijo počitniške nastanitve ter lastnosti lokalne estetike. Predlagata tudi nekoliko drznejši pristop k oblikovanju, počitniška nastanitev naj ima karakter, tisto nekaj posebnega, po čemer si jo obiskovalci še posebno zapomnijo. Kar se tiče uporabe materialov, arhitekti povesta, da so dandanašnji že umetni, cenejši materiali zelo dobre imitacije dražjih tekstur ter se dobro obnesejo v počitniških nastanitvah, kjer prihaja včasih morda celo do večjih obrab kot doma. Za gradnjo majhnih počitniških hiš predlagata izvedbo gradnje iz lesa, saj je enostavno dostopen, trajnosten, veliko elementov pa je mogoče tudi prefabricirati.

Spregovorile smo tudi o izzivih izvedbe na dislociranih lokacijah. Arhitektki opomnita, da je na turističnih destinacijah treba vzeti v zakup, da se med glavno sezono ne sme izvajati večjih gradbenih del. Včasih znajo biti lokacije tudi težje dostopne, izziv pa lahko predstavlja tudi iskanje lokalnih izvajalcev.

Lastniki počitniških stanovanj v tujini se še vedno raje odločajo za slovenske izvajalce, ker so zanesljivejši.

Dotaknile smo se tudi pomembne teme; prostorskega umeščanja mobilnih počitniških hiš ter pridobitvi gradbene dokumentacije. Arhitektki opozarjata, da naša zakonodaja precej svobode tovrstnega odločanja prepušča občinam. Investitorjem sugerirata, naj se najprej obrnejo direktno na občino po lokacijsko informacijo ter nato po potrebi angažirajo arhitekta, ki jim jo lahko pretolmači. Sogovornici izpostavita tudi splošno nerazumevanje termina mobilno: »Mobilno, kaj res pomeni mobilno? Ljudje si včasih res predstavljajo, da so neki temelji in na njih neka hiška mobilni, saj so jih na lokacijo pripeljali. Čim je nekaj povezano s temelji oziroma tlemi in infrastrukturo, se pri pripravi dokumentacije ne smatra več kot mobilno.«

Čas, ki ga ljudje namenijo prenovi, je običajno prekratek.

Pogovor zaključimo še z eno zelo pomembno temo - časovnim vidikom načrtovanja bodisi gradnje, opreme ali prenove počitniškega domovanja. Za to si je namreč treba vzeti dovolj časa, težko se je projekta lotiti tik pred prihajajočo turistično sezono. Že načrtovanje samo zahteva svoj čas, nato pa so precej zamudni še postopki pridobivanja gradbene dokumentacije, dobavni roki materialov ter sama izvedba.

NAPOVEDUJEMO
Tema naslednjega Deloindom podkasta, ki bo na sporedu 4. junija, bodo domače sončne elektrarne. V studio smo povabili predsednika Združenja slovenske fotovoltaike Primoža Tručla, svojo osebno izkušnjo pa bo z nami delila tudi Mateja Tamše, katere družina se je pred par leti preselila v montažno hišo, katere del je tudi sončna elektrarna. Vabljeni k poslušanju!