Do danes se je tehnologija na področju dronov tako zelo razvila, da mnogi sodobno napravo s pridom uporabljajo ne le za zabavo, temveč tudi za snemanje promocijskih spotov, svoje nepremičnine ali kot pomoč pri pregledovanju gradbenih konstrukcij.

Janez Kotar, s katerim smo se pogovarjali, je začetnik vrhunske fotografije z droni pri nas. Svoje znanje in izkušnje s področja tehnike in zakonodaje dokazuje kot svetovalec Agencije za civilno letalstvo, udeleženec skupnih EU projektov s tega področja, direktor Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov. Je tudi operater najzahtevnejše kategorije na področju dronov, pilot generalne aviacije, padalec in jadralni padalec.

Če nekdo želi najeti snemalca, ki bi z dronom posnel njegovo nepremičnino ali posestvo, ki ga želi prodati, na kaj mora paziti?

Naročniku je navadno na prvem mestu, da dobi kakovosten končni rezultat. Problem pri videu in fotografiji že iz tal je, da naročnik sicer zna primerjati recimo dve fotografiji in se odločiti, katera mu je bolj všeč. Ko pa dobi v roke fotografije enega ponudnika, se težko brez ustreznih izkušenj in primerjave opredeli, ali je to res najboljše, kar lahko dobi. Pri prodaji nepremičnin pa je podobno kot na marsikaterem področju danes – vizualna podoba ima zelo veliko težo.

Vsi droni, ki niso deklarirani kot igrače, zahtevajo registracijo operatorja (uporabnika) na Agenciji za civilno letalstvo.

Tako lahko najameš nekoga brez ustreznih znanj in izkušenj - njegovi izdelki lahko niti približno ne bodo izkoristili potenciala, ki bi ga tovrstna predstavitev lahko imela. Obenem pa velika večina lastnikov dronov, novincev na tem področju, nima niti izkušenj niti ustreznih dovoljenj – sploh za denimo letenje v naseljenem.

Kakšne pa so osnovne razlike med droni za komercialne in nekomercialne lete?

Če si lahko posameznik z dronom posname svojo nepremičnino, ta dron zagotovo ni igrača, pa naj bo še tako majhen. Igrače so samo tisto, kar je skladno z zakonodajo deklarirano kot igrača (EU uredba), vsi ostali droni zahtevajo registracijo operatorja (uporabnika) na Agenciji za civilno letalstvo.

Iz vidika varnosti ni razlike, če nekdo snema zase ali pa za posel – ključno je vprašanje, kakšno škodo (poškodovane ljudi in premoženje) lahko z dronom naredi. Zaradi tega so tudi predpisi povsem izenačeni za vse lastnike dronov, ne glede na to, s kakšnim namenom letiš.

Za igrače teh omejitev sicer ni. Ampak igrače so zgolj tisti droni, ki so posebej (zakonsko) deklarirani kot igrače – nikakor pa ne gre za recimo 250 g težke ali celo lažje drone, ki na prvi pogled izgledajo kot igrače. To so »čisto pravi« droni, za katere moraš izpolniti določene pogoje.

Nepremičnine niso zaščitene iz vidika osebnih podatkov, dokler osebni podatki niso del nepremičnine - npr. razvidna hišna številka.

Kaj torej pravijo zakoni oziroma predpisi glede tega področja? 

Predpisi so za vstop na to področje v bistvu zelo enostavni: kupiš dron, se registriraš pri Agenciji za civilno letalstvo, se usposobiš (narediš izpit) in potem letiš tam in na način, da ne ogrožaš drugih na tleh in v zraku. Zahtevano je označevanje drona s serijsko številko operatorja. Seveda mora vsak pilot na daljavo poznati zakonske in varnostne omejitve ter jih tudi upoštevati. Letiš lahko stran od ljudi in pozidanega, vedno tako, da dron ves čas vidiš v zraku, nikoli ne višje od 120 m ter ne na prepovedanem območju (bližina letališč, varovana in zaščitena območja …).

Če nekdo uporablja posnetke svoje nepremičnine za lastno uporabo in jih ne deli, potem verjetno ni pričakovati kakšnih težav glede zasebnosti - ali pač?

Varovanje zasebnosti se nanaša na zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Če snemaš samega sebe in to objavljaš, se da seveda sklepati, da se pač s tem strinjaš. Nepremičnine niso zaščitene iz vidika osebnih podatkov, dokler osebni podatki niso del nepremičnine - npr. razvidna hišna številka. Sama nepremičnina bi bila lahko kvečjemu avtorsko zaščitena, ampak tovrstna zaščita pri nas še ni neka običajna praksa, da bi se uveljavljalo zahtevke iz tega naslova (recimo osvetlitev Eifflovega stolpa je takšno avtorsko delo, ki se ga brez soglasij imetnika avtorskih pravic ne sme prosto reproducirati na fotografijah).

Kar se tiče uporabe dronov, ljudi najbolj skrbi za njihovo zasebnost, v resnici pa bi jih moralo skrbeti za njihovo varnost, če jim kdo tako leti nad glavo.

Kaj pa v primeru, ko je v nekem oglasu, kjer oseba posname svojo hišo, ujeta tudi sosedova? V strnjenem naselju je namreč težko posneti samo svojo parcelo in hišo …

Kot pravim - z vidika zasebnosti nepremičnine niso ščitene. Druga stvar bi bila, če bi se recimo skozi okno ali na vrtu prepoznalo človeka ali pa četudi je razvidna npr. hišna številka, registrska številka avtomobila ... Kar se tiče uporabe dronov sicer ljudi najbolj skrbi za njihovo zasebnost, skrbeti bi jih moralo pa zares za njihovo varnost, če jim kdo tako leti nad glavo. Soglasja lastnika in tudi priglasitev Agenciji za civilno letalstvo so nujna, če hoče nekdo leteti nad katerokoli stavbo. Nujni pogoj za zakonito izvedbo je - poleg registracije seveda - da za to uporabi zelo lahek dron - pod 500 g teže. Tako da v večini primerov ne bi bila težava, če se na fotografiji znajde tudi sosedova nepremičnina, težava pa je, če si svojo nepremičnino posnel tako, da si letel brez ustreznih soglasij nad sosedovo in nenazadnje tudi nad svojo nepremičnino (zračni prostor nad tvojo nepremičnino namreč ni tvoj).

Ali lahko nekdo zakupi svoj zračni prostor nad parcelo?

V letalstvu poznamo zapore zračnega prostora, ko se določen zračni prostor začasno omeji za posebne potrebe ali samo določeno skupino uporabnikov, ne obstaja pa možnost zakupa ali celo nakupa zračnega prostora. Tako so tudi razne ideje, kako sklatiti dron ali katerikoli drugi zrakoplov iznad lastne parcele kaznive in tudi zelo nevarne. So pa tudi območja, kjer je v celoti prepovedana uporaba vseh zrakoplovov, ampak tu gre vedno za vidik varnosti (varovani objekti in podobno).

V večini primerov ne bi bila težava, če se na fotografiji znajde tudi sosedova nepremičnina, težava pa je, če si svojo nepremičnino posnel tako, da si letel brez ustreznih soglasij nad sosedovo in nenazadnje tudi nad svojo nepremičnino (zračni prostor nad tvojo nepremičnino namreč ni tvoj).

Koliko znašajo kazni, če pride do kršitev?

Kazni niti približno niso majhne, saj so pogosto bistveno večje od cene dronov. Tako, denimo, posamična kazen za fizično osebo, če gre leteti v naseljenem, znaša 2.500 EUR. Se pa kazni seštevajo, tako da končni znesek pride v takšnem primeru bistveno več.

Ali nam lahko zaupate vsaj kakšen nasvet, kako narediti zares dober posnetek z dronom? Veljajo enake zakonitosti kot pri fotografijah?

Zanimivo je, da je kljub enostavni dostopnosti dronov v trgovinah in njihovi veliki uporabi, še vedno težko najti dobre fotografije iz zraka. Vseeno je to področje, ki je dokaj novo, ne da se ga pa hitro osvojiti - sam delam na tem intenzivno že 10 let, pa še vedno kaj novega iznajdem. Fotografiranje iz zraka je poseben izziv, ker se pač v zraku, z izjemno letalcev, nihče ne nahaja in nam je sama dvignjena perspektiva hitro zelo tuja. Neka generalna pravila fotografiranja iz zraka so enaka kot pri fotografiranju iz tal: kako poudariti dobre stvari in kako skriti slabe. Kar se urbanih okolij in tudi arhitekturi tiče, še vedno največ vtisa naredi dobra fotografija v t. i. "blue hour", zanimiva sta tudi jutro in večer. Kje mora biti sonce, pa niti ni več pomembno, če fotograf ve, kaj počne - fotografije, posnete direktno v sonce, so lahko odlične. Ampak kot pravim - fotografija je specialnost, ki se jo učiš leta, fotografiranje iz zraka je pa še toliko težje (omejen čas, veliko nove uporabljene tehnike, zahtevane nove veščine, nepoznavanje dvignjene perspektive, varnostni elementi ...). Pričakovanje, da bo nekdo, ki je začetnik na področju dronov lahko naredil optimalno predstavitev nepremičnine, je nekako tako, kot da bi raztresel barvne kamenčke in pričakoval, da bo nastal lep mozaik.

Kazen za fizično osebo, ki gre leteti v naseljenem, znaša 2.500 EUR in več.

Nam lahko na kratko opišete primer, kjer se je dron izkazal za nepogrešljivega pomočnika na terenu?

Pri termografskih pregledih je dron nepogrešljiv na objektih, kjer se z navadno ročno termo kamero na da izvesti dobrega zajema. To pa so objekti večjih dimenzij, višji objekti, objekti, kjer se pričakuje, da bodo najdene energetske izgube skozi strehe. Izjemno vrednost je izkazala uporaba drona tudi na mrežah daljinskega ogrevanja, kjer se da z ustreznim znanjem in tehniko najti morebitna puščanja, slabo izolirane dele, ter lokacije celotnega razvodnega omrežja (kinet v tleh). Ampak kot pravim, premalo je kupiti drona s termo kamero - predvsem moraš vedeti, kaj z njim početi.