Vprašajte strokovnjaka
Kako pridobiti uporabno dovoljenje po novem gradbenem zakonu
Pozdravljeni,
zanima me, kako je z uporabnim dovoljenjem v našem primeru.
Leta 2015 smo kupili dokončano atrijsko hišo, 112 m2 + 55 m2 garaže. Gradbeno dovoljenje je iz l. 2004, vseljena je bila 2007. Vse je vpisano v ZK.
Radi bi pridobili še uporabno dovoljenje, da bo vse po pravilih. Nekaj se govori, da bo po novem Gradbenem zakonu to poenostavljeno, nikjer pa ne najdem ničesar konkretnega o tem.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Zlato
---
Lepo pozdravljeni,
pregledal sem vse na to temo, vendar ne najdem jasnega odgovora na svoje vprašanje.
Z ženo kupujeva hišo, ki ima gradbeno dovoljenje z datumom 25. 3. 2003, hiša je bila dokončana in vseljena 15. 5. 2004.
Nepremičninska agentka trdi, da ta hiša ne rabi uporabnega dovoljenja, vendar sem po branju zakona o gradnji precej v dvomih.
Bi se dalo to razjasniti, ali hiše zgrajene in vseljene pred 1. 6. 2018 res ne rabijo uporabnega dovoljenja?
S spoštovanjem,
Vauhnik
- Zlato in Vauhnik
Ne drži, da stavbe, zgrajene pred 1. 6. 2018, ne potrebujejo uporabnega dovoljenja
Spoštovana bralca,
Oba posredujeta vprašanja na temo uporabnega dovoljenja za stanovanjske hiše, zato odgovarjam skupaj.
Gospod Zlato želi pridobiti uporabno dovoljenje za atrijsko stanovanjsko hišo, zgrajeno 2004, vseljeno leta 2007, vendar ne ve, kako je s tem po novem.
G. Vauhnika zanima, ali je res, da naj bi hiše pred letom 2018 ne potrebovale uporabnega dovoljenja. Kupuje hišo, zgrajeno 2004, je v dvomih glede uporabnega dovoljenja, ki ga hiša nima, njegova nepremičninska agentka pa trdi, da to ni potrebno za stavbe, zgrajene pred 1. 6. 2018.
Vprašanja so na mestu, ker smo sedaj ravno v nekem obdobju sprememb, bodo prav gotovo zanimiva za širše bralstvo.
V Uradnem listu je bil konec prejšnjega leta objavljen novi Gradbeni zakon – GZ-1, ki je začel veljati 31. 12. 2021, vendar se začne uporabljati 1. 6. 2022. Do tega datuma je še vedno v uporabi Gradbeni zakon – GZ, ki ga uporabljamo že od 1. 6. 2018 – torej že tri leta in pol.
PREBERITE ŠE: SPREJET NOV GRADBENI ZAKON, KI ZAČNE VELJATI S KONCEM LETA
V GZ je področje uporabnih dovoljenj opredeljeno v 68. členu, določbe veljajo za vse objekte enako in ni nobenih izjem.
V novem GZ-1 pa je področje pridobivanja uporabnega dovoljenja opredeljeno v 80. členu, določene pa so tudi izjeme v 147., 148. in 149. členu. Kar nekaj zadev je poenostavljenih, zato morda velja počakati na začetek uporabe novega gradbenega zakona. Ta na splošno določa, da je potrebno po dokončanju gradnje za vsak objekt pridobiti uporabno dovoljenje. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v 30 dneh potem, ko je s strani izvajalca ali nadzornika obveščen, da je gradnja končana. Če investitor v predpisanem roku ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, lahko to vlogo na upravni organ vloži izvajalec, nadzornik ali tudi druga oseba, ki je lastnik ali imetnik stvarnih pravic na nepremičnini. Zahtevku bo še vedno potrebno priložiti projektno dokumentacijo izvedenih del - PID, z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Sestavni del PID-a je podpisana izjava projektanta in vodje projektiranja projekta PID ter nadzornika in vodje nadzora. Ti navedejo v izjavi, da so dela izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Če so izvedena odstopanja od gradbenega dovoljenja, ki vplivajo na mnenja mnenjedajalcev, iz faze projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, je v takem primeru potrebno pridobiti nova mnenja na končno, zgrajeno in spremenjeno stanje ter ta vlogi priložiti. Sestavni del vloge je tudi kot že dosedaj dokazilo o zanesljivosti objekta- DZO, ki vsebuje podpisano izjavo nadzornika in vodje nadzora ter izvajalca in vodje gradnje. S to izjavo podpisani dokazujejo, da objekt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti v celoti izpolnjuje bistvene in druge zahteve ter je skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Dokazilo o zanesljivosti objekta pa v primeru pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše ne bo zahtevano, tukaj velja izjema. Pri enostanovanjskih stavbah bo potrebno vlogi priložiti samo izjavo nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve. Določena izjema za enostanovanjske hiše velja tudi v primeru, da še ni izveden in dokončan fasadni ovoj stavbe. To pomeni, da se v prej omenjeni izjavi nadzornika in vodje nadzora izpolnjevanje bistvenih zahtev ne nanaša na toplotni fasadni ovoj. Investitor bo uporabno dovoljenje za enostanovanjsko stavbo lahko dobil, vendar bo moral v treh letih fasadni ovoj tudi končati. Gradbeni zakon ne določa sankcij za investitorje, ki morda tega v določenem roku ali sploh nikoli ne bodo izvedli.
Za vsako zgrajeno stavbo ali gospodarsko infrastrukturo pa bo potrebno vlogi za uporabno dovoljenje priložiti dokazilo o vloženi zahtevi za vpis objekta v kataster nepremičnin oziroma v kataster gospodarske javne infrastrukture.
Za g. Zlata pa je morda zanimiv 148. člen, ki določa uporabno dovoljenje za obstoječi objekt z gradbenim dovoljenjem. Če je bila gradnja z dopustnimi odstopanji izvedena pred 1.6.2022, lahko g. Zlato pri upravnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z GZ-1. Za pripravo dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se uporabljajo predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, ali predpisi, veljavni v času izdaje uporabnega dovoljenja, če je to za vlagatelja zahteve ugodnejše.
Za g. Vauhnika bo morda uporaben 149. člen novega gradbenega zakona GZ-1, ki določa pogoje za uporabno dovoljenje po zakonu za obstoječe enostanovanjske stavbe. Šteje se namreč, da imajo uporabno dovoljenje po GZ-1 vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji iz GZ-1 pred 1. junijem 2018, če zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so vpisane v kataster nepremičnin.
Lastnik takega objekta izkaže, da je bila enostanovanjska stavba zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji z izjavo pooblaščenega strokovnjaka, ki to potrjuje. V postopku, ki ga vodi upravni organ, ni stranskih udeležencev. Šteje se, da je objekt vpisan v kataster nepremičnin, če je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloženo dokazilo, da je vložena zahteva z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin. Zlasti g. Vauhnik pa naj bo pozoren, da izjema 149. člena GZ-1 velja samo za enostanovanjske hiše, v primeru dvostanovanjskih hiš to ne bo mogoče, prav tako pa je pomembno, da se določila, ki jih zgoraj navajam, lahko uporabijo po 1. 6. 2022. Torej ne drži, da stavbe, zgrajene pred 1. 6. 2018, ne potrebujejo uporabnega dovoljenja, poenostavljen je postopek pridobitve potrdila, da ima taka stavba uporabno dovoljenje po zakonu. Pri tem ne smemo spregledati, da mora vbiti taka stavba zgrajena skladno z gradbenim dovoljenjem, kar bo moral pooblaščeni strokovnjak tudi potrditi. Pooblaščeni strokovnjak je po GZ-1 pooblaščeni arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir, ki je vpisana v ustrezni imenik v skladu s svojimi poklicnimi nalogami po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?
Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.