

Otroška soba je več kot le prostor za spanje – je kraj za igro, učenje in prve korake k samostojnosti. Kako torej opremiti prostor, da bo funkcionalen, estetski in v podporo otrokovemu razvoju? V Deloindom podkastu smo o tem govorili z arhitektko Evo Štrukelj (LesnaVesna) in Melito Kordeš Demšar, ustanoviteljico Inštituta montessori.
Montessori pedagogika poudarja, da mora otrok imeti dostop do stvari, ki jih uporablja vsak dan – od oblačil do knjig in ustvarjalnih pripomočkov. Zato se priporoča:
Postelja naj bo vedno namenjena počivanju in spanju – ne igri. Če se na postelji veliko dogaja, otrok težje razvije rutino spanja. Prostor za igro se zato ureja na tleh ali z drugimi elementi (npr. plezalnimi strukturami), postelja pa ostaja mirno zatočišče.
Za občutek varnosti otrok potrebuje jasen red. To pomeni, da v sobi ni poplave igrač, ampak samo izbrane in funkcionalne stvari. Montessori pristop svetuje:
Odprte police otroka spodbujajo k uporabi in samostojnemu pospravljanju, zaprti elementi pa pomagajo ohranjati estetsko in urejeno okolje. Tako lahko starši na preprost način nadzorujejo količino predmetov v prostoru in omogočajo redno rotacijo igrač.
Melita Kordeš Demšar
Mlajši otroci potrebujejo dovolj motoričnih priložnosti, zato je priporočljivo, da je vsaj polovica tal v prostoru prosta – tako dobijo občutek svobode gibanja.
Starši pogosto verjamejo, da več igrač pomeni več zabave, a Montessori poudarja ravno nasprotno: manj predmetov spodbuja več ustvarjalnosti in koncentracije. Red se ohranja tako, da ima vsak predmet svoj prostor, otrok pa posnema odrasle pri pospravljanju.
Otroška soba naj ne bo prostor, ki bi bil zgolj “lep na pogled” – ampak okolje, ki otroka uči samostojnosti, reda in odnosa do stvari. Z nekaj preprostimi načeli Montessori pristopa (odprte police, omejene igrače, postelja za počitek) lahko ustvarimo sobo, ki bo otroka spremljala skozi različna razvojna obdobja in ga spodbujala k samostojnosti.