"Starši danes delajo pozno popoldan. Izmučeni pridejo domov, kjer jih mnogokrat pričaka otrok, mladostnik - s TV daljincem v roki. Otroci in mladostniki so marsičesa sposobni. Med drugim tudi kuhanja, pomivanja posode in pospravljanja. Treba jim je zaupati in dodeliti naloge. Zakaj ne bi kuhali otroci?" se sprašuje Tina Hribar, zunanja svetovalka programa Ekošola in dodaja: "Že otroci v vrtcih pripravljajo čudovite zelenjavne juhe, mesijo žemlje ... Lepše in boljše potice, kot jo pripravijo učenci, ne boste poskusili. 6-letniki le z navodili mentorice pripravijo tradicionalno slovensko orehovo potico, ajdovo potico z jabolki in pehtranovo potico ter vse tri tudi pojedo. Kar pridelajo in skuhajo otroci sami, to bodo tudi pojedli, saj so vložili svoj trud in delo in to tudi cenijo."

PREBERITE ŠE: Tedenski jedilnik: 5 kosil, ki ne vzamejo veliko časa

Odrasli moramo biti zgled mlajšim

Po besedah Hribarjeve v današnjih časih proizvodnja hrane prispeva h globalnemu segrevanju bolj kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj. Porabi 70 odstotkov sladke vode, ki zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost. Pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti in je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje. "Vendar vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpliv ima neka hrana na ljudi in na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in le nazadnje - kdo je imel od tega korist." Otroke je treba na to opozarjati in jih vzgajati ter navajati na kulturno uživanje hrane in na spoštovanje vsakega obroka posebej. Spodbujati jih je treba k zdravemu načinu življenja in spoznavanju pomena sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja različnosti. "Odrasli vodimo z zgledom." je prepričana sogovornica, ki nadaljuje: "Uravnoteženo prehranjevanje pomeni, da spoštujemo sebe in svoje telo. Uravnotežena prehrana je pogoj za zdrav duševni in telesni razvoj otrok. Vpliva na dobro počutje, koncentracijo, odpornost ... Otroci  in odrasli  potrebujemo redne obroke - zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Da bodo obroki pripravljeni uravnoteženo, pa vam bo pomagala prehranska piramida. Le ta vam prikaže, koliko določenega živila naj bi pojedli, da bi kar najboljše in na zdrav način telo oskrbeli z energijo." 

Družina naj se prehranjuje skupaj

Sogovornica svetuje, da uživate v obroku. "Doma vedno sedite za mizo in jejte skupaj, otrok bo tako vzljubil ta vaš skupni čas," je prepričana. Dodaja še, da ima vsak pravico, da mu kako živilo ali jed preprosto ni všeč. "V kolikor otrok dlje časa zavrača določeno hrano, ga z njo ne silite. Skupaj poiščita rešitev - s čim boste nadomestili določeno živilo, da bo telo vašega otroka dobilo, kar potrebuje? Opazujte, kakšno količino hrane poje vaš otrok in glede na to prilagodite velikosti obroka. Otroci mnogokrat na krožnikih puščajo zelenjavo. Jo lahko pripravite drugače? Jo spasirate in iz nje pripravite omako? Pripravite sadno-zelenjavni smuti in ga z otrokom kreativno poimenujete? Tako kot v šoli tudi doma svetujemo postopnost pri uvajanju novih živil ali živil, ki jih otrok odklanja. Tako živilo pripravite v manjši količini - kot dodatek."

Hribarjeva opozarja tudi na zmernost. "Na krožnik si ne nalagajte preveč. Vedno lahko vzamete še, ko pojeste do konca. Tako bo hrana, ki je ne morete pojesti ostala nedotaknjena in uporabna za drugič." Spodbuja tudi kuhanje. "Kuhajte! Pa ne samo vi, temveč naj na vrsto pridejo vsi družinski člani – spustite svojo kreativnost na plan. Določite tudi dan, ko bodo za obroke poskrbeli otroci. Skupaj pripravite nakupovalni seznam, sestavite tedenski jedilnik, raziščite knjige receptov, si oglejte kakšno kuharsko oddajo. Najmlajše še posebej privlačijo stvari, ki jih odrasli prepovemo – zato ne prepovejte nobene hrane. Nezdravo hrano pripravljajte redko, otroku pa povejte, da je tovrstna hrana le za občasne priložnosti." 

!!galerija!!

Načrtujte obrok

Sogovornica svetuje, da družina izdela načrt, da bodo zavrgli čim manj hrane (v pomoč vam je lahko Ekošolski Družinski dnevnik zavržene hrane). Obstajajo majhni koraki, ki vam bodo pri tem pomagali.

6 korakov do načrtovanega obroka:

1. Načrtujte obroke. Naredite seznam jedi, ki jih boste pripravili prihodnji teden. Tudi, če hrano kupujete sproti, je pomembno imeti nakupovalni listek, še preden stopite v trgovino. Pri načrtovanju jedilnika naj vam pomagajo otroci.
2. Najprej preglejte in uporabite živila, ki jih že imate v hladilniku in shrambi. Z otroki naredite seznam živil, ki jih imate doma v hladilniku, zamrzovalniku in shrambi. Živila vključite v svoj jedilnik.
3. Jedilnik načrtujte glede na svoje tedenske aktivnosti. Če vas čaka naporen teden, razmislite, ali boste resnično lahko pripravili obrok, ki ste si ga zamislili. Za takšne dni načrtujte preproste obroke, ki se pripravijo hitro.
4. Načrtujte dan, ko boste pri pripravi jedi uporabili ostanke obrokov. To je dan, na katerega boste porabili odvečno hrano oz. jedi. 
5. Napišite tedenski jedilnik, naredite nakupovalni seznam. Kaj potrebujete? Koliko obrokov boste pripravili iz svežih sestavin? Nakupovalni seznam je super opravilo za otroka - prepoznava posamezna živila v določeni jedi, vadi branje in pisanje ... V kolikor nakup omejite še finančno - bo vaš mladi mojster uril še matematiko ... 
6. Svoj jedilnik pritrdite na hladilnik. Tu ga bodo opazili vsi družinski člani. Pomagal vam bo slediti pravi poti in preprečil družinskim članom nakup dodatne, nepotrebne hrane. 

Novoletne zaobljube

Čeprav smo že dodobra zakorakali v novo leto, nikoli ni prepozno za uvajanje novih, dobrih praks v vsakdanje življenje. Ena od družinskih novoletnih zaobljub bi zagotovo lahko bila, da si bo vsak družinski član prizadeval za zmanjšanje količin zavržene hrane. "Pojej, kar si kupil - bi moralo biti prvo geslo borcev proti zavrženi hrani. Sliši se preprosto, vendar vsi vemo, kako hitro pozabimo na ostanek kosila ali na pol pojedenega lončka kisle smetane v hladilniku. Da bi se temu izognili, lahko eno poličko hladilnika namenite hrani, ki jo je treba čim prej pojesti. Otroci lahko izdelajo majhen kartonski znak npr. "Najprej pojej mene" in z njim opremite polico. Tako bodo vsi družinski člani vedeli, po katerih živilih naj sežejo najprej."

Če nimate ideje, kako ostanke živil ali obrokov porabiti, lahko uporabite katerega od receptov iz e-knjižic ekošolskega projekta Hrana ni za tjavendan - Reciklirana kuharija, ki so vam brezplačno na voljo na: https://www.boljsi-svet.si/osma-knjizica-reciklirana-kuharija/.