

Presenetljivo, pogosto ne gre za velike napake ali slabo izolacijo doma, temveč za drobne navade in spregledane detajle, ki se na položnici hitro seštevajo v nezanemarljiv znesek. Na srečo večino takšnih izgub povzročajo naše vsakdanje rutine, ki jih je razmeroma enostavno spremeniti.
Eden največjih povzročiteljev energijskih izgub je nepravilno prezračevanje. Pozimi marsikdo zrači tako, da okna pripre na funkcijo zračenja za več ur, saj se boji prepiha ali ohlajanja prostora. V resnici ravno s tem nenehno spuščamo topel zrak ven in hladnega v stanovanje, ob tem pa ogrevanje ves čas deluje. Pravilno zračenje pomeni kratko, a intenzivno odpiranje oken za nekaj minut, da se v prostoru zrak hitro zamenja, stene in pohištvo pa ostanejo topli. Tako izboljšamo zrak, hkrati pa ne izgubljamo toplote.
Velik vir izgube energije so tudi slabo zatesnjena okna in vrata. Takšni drobni prepihi so pogosto skoraj neopazni, a povzročajo, da ogrevanje deluje dlje in z večjo močjo. Obrabljena tesnila, reže pri vhodnih ali balkonskih vratih lahko pomenijo stalen odtok toplote. Preprosti ukrepi, kot so zamenjava tesnil ali uporaba tesnilnih trakov, so cenovno ugodni in se hitro povrnejo. Zato je pametno, da nikar ne odlašamo in preverimo, kje lahko ukrepamo.
Pogosto po nepotrebnem izgubljamo energijo tudi zaradi nepravilne uporabe radiatorjev. Radiatorji, prekriti z zavesami, pohištvom ali sušečim se perilom, ne morejo učinkovito oddajati toplote v prostor. Toplota se zadržuje ob viru, prostor pa se segreva počasneje, kar pomeni daljše delovanje ogrevanja. Enako velja za radiatorje, ki niso prezračeni. Zrak v sistemu namreč zmanjšuje učinkovitost ogrevanja.
Velik, a pogosto spregledan dejavnik je tudi različno ogrevanje različnih prostorov. Ogrevanje sob, ki jih redko uporabljamo, na enako temperaturo kot bivalne sobe, je nepotrebna izguba energije. Razlika ene stopinje Celzija namreč na dolgi rok lahko pomeni opazen prihranek na položnici.