

Brisanje prahu je izjemno pomemben del čiščenja, ki se ga moramo, če želimo, da je naš dom videti urejen, hkrati pa je tudi udoben in prijeten za bivanje, vedno znova in znova lotevati. Po podatkih ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) je lahko koncentracija prahu v zaprtih prostorih kar med dvakrat in petkrat višja kot zunaj. Presenetljivo, celo po temeljitem čiščenju v zraku še vedno krožijo mikroskopski delci, ki jih s prostim očesom sploh ne zaznamo. Od kod torej ves ta prah, za katerega se zdi, da se v naših domovih pojavi kar čez noč?
PREBERITE ŠE: Zakaj je sobivanje v blokih vse težje in potrpežljivosti vse manj? (VIDEO)
Kljub temu, da izvor prahu iz kepic, ki jih najdemo pod sedežno garnituro ali v kotu, težko razberemo, dejstvo, da ga velik del pride od zunaj, še kako drži. Vsakič, ko odpremo okno ali vrata, v naš dom priletijo drobni delci, ki jih s prostim očesom večinoma sploh ne opazimo. Med njimi so cvetni prah, majhni delci iz avtomobilskih izpuhov ter droben prah iz industrijskih emisij. Ti delci pristanejo na okenskih policah in pohištvu, v zimskem času pa jih je zaradi ogrevanja še precej več. Prav tako jih v stanovanje vnašamo s čevlji, na oblačilih in celo koži.
En manj očiten, a zelo pogost vir prahu je lahko tudi plesen. Ko se razvije, v zrak sprošča mikroskopske spore, ki se oprimejo delcev prahu in pristanejo na različnih površinah. Dolgotrajna prisotnost plesni pomeni tudi stalno povečanje količine delcev v zraku, kar lahko vpliva na zdravje dihal, neprijeten vonj in splošno kakovost bivanja. Takšni prašni delci so še posebno potrebni naše pozornosti.
Ali ste vedeli?
Koncentracija prahu v zaprtih prostorih je lahko kar od dvakrat do petkrat višja kot zunaj.
Vsakodnevno ležanje na kavču, postiljanje postelje, zastiranje zaves in podobni premiki tkanin, sproščajo drobne delce vlaken, ki se hitro usedejo na pohištvo in tla v našem domu. Tekstil se namreč sčasoma razkraja, vlakna pa postanejo pomemben delež gospodinjskega prahu. Zmanjšanju količine prahu s tega naslova lahko zmanjša redno pranje posteljnine (vsaj enkrat tedensko), tedensko sesanje oblazinjenega pohištva, često čiščenje preprog ter pranje ali parno čiščenje zaves vsakih nekaj mesecev.
V posteljnini, vzmetnicah in oblazinjenem pohištvu živijo mikroskopske pršice, ki so eden glavnih alergenov v gospodinjstvu. Čeprav gre za izjemno nezaželene goste v našem domu, se jim v celoti težko izognemo, lahko pa njihovo razmnoževanje omejimo z rednim čiščenjem, zmanjševanjem vlage v prostorih ter čim manj oblazinjenimi površinami, preprogami in drugim tekstilom.