

Vprašanje, ali je z okoljskega vidika bolj trajnostna naravna ali umetna božična smrečica, se vsako leto znova pojavi med prazničnimi pripravami. Odgovor ni preprost – vpliv na okolje je odvisen od več dejavnikov, med drugim od dolžine uporabe umetne jelke, načina pridelave naravnih dreves in njihovega odstranjevanja po praznikih.
Umetne jelke so praviloma izdelane iz PVC plastike in kovinskih delov. Proizvodnja surovin, energijsko intenzivni procesi in transport pomenijo visok ogljični odtis, dodatna težava pa je ta, da se umetne smrečice ne razgradijo in po koncu življenjske dobe pogosto pristanejo na odlagališčih.
Zato je bistveno vprašanje: koliko let jo moramo uporabljati, da je njena izbira sploh trajnostno upravičena?
V Deloindom podkastu, ki smo ga lani tak čas posneli s Tino Markun in Chantal Severine van Mourik Guštin, smo se pogovarjali ravno o tem, da mora umetna jelka za okoljsko upravičen nakup služiti vsaj 12 zaporednih let.
Študija podjetja Ellipsos pa postavlja letvico še višje: 20 let uporabe, da je njen vpliv primerljiv z vplivom naravne, vsako leto kupljene jelke.
Če umetno smrečico torej menjujemo pogosto ali jo kupujemo zaradi trendov, je njena izbira daleč od trajnostne.
Naravne jelke rastejo na posebej urejenih plantažah, kjer med rastjo absorbirajo CO₂ in prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov. Po praznikih jih lahko kompostiramo ali uporabimo v programih recikliranja, kar dodatno zmanjša njihov okoljski odtis.
A tudi naravne jelke imajo svoje izzive:
Zato je pri nakupu ključno:
PREBERITE ŠE: Ne nasedajte trendu kavkaške jelke, raje izberite domačo smrečico

Umetna jelka je trajnostna izbira le, če jo uporabljamo dolgoročno – idealno 20 let.
Naravna jelka je lahko okolju prijaznejša, če je lokalna, ekološko pridelana in po praznikih pravilno odstranjena.
Za manjši okoljski odtis se zato odločite glede na svoje navade: