

Ko zapade prvi sneg in ceste poledenijo, se mnogi lastniki nepremičnin sprašujejo, kdo je odgovoren za čiščenje pločnika pred njihovo hišo? Veliko ljudi še vedno verjame, da mora lastnik počistiti pločnik pred svojo nepremičnino, a odgovori občin kažejo, da je resnica drugačna. Odgovori štirih velikih slovenskih občin; Ljubljane, Maribora, Celja in Nove Gorice, ter veljavna zakonodaja ustvarjajo jasno sliko: pločniki so v večini primerov v pristojnosti občin, lastniki pa nosijo odgovornost drugje.
Osnovni pravni okvir za to področje ponuja Zakon o cestah (ZCes-2). Tam je zapisano, da država ne zahteva, da lastnik hiše čisti pločnik pred njo, zahteva pa, da poskrbi za svojo streho. Sneg, ki zdrsne s strehe na pločnik, ali ledene sveče, ki visijo nad glavno potjo, lahko predstavljajo nevarnost, za katero v celoti odgovarja lastnik objekta. Če pride do poškodbe ali škode, lastnik odgovarja tako odškodninsko kot kazensko, ne glede na to, kdo je pločnik čistil ali ni čistil.
Ta del zakonodaje je ključen, ker pojasni razliko med javno in zasebno odgovornostjo: pločnik je javna površina, streha je zasebna. Občina skrbi za prvo, lastnik za drugo.
Iz Mestne občine Ljubljana pojasnjujejo, da lastniki nepremičnin niso dolžni čistiti snega s pločnikov, ki mejijo na njihove hiše ali stanovanja. To nalogo izvaja občinska zimska služba, medtem ko od lastnikov pričakujejo, da poskrbijo za padanje snega ali ledenih sveč s streh.
Nadzor nad nevarnostmi, ki prežijo s streh, pa izvajata mestni in državni inšpektorat, odvisno od tega, ali gre za občinsko ali državno cesto. Če lastnik ne poskrbi za odstranitev ledenih sveč in zaradi tega nastane poškodba, odgovarja neposredno po Zakonu o cestah.
V Novi Gorici je ureditev zelo jasna. Mesto ima sprejet odlok in pripadajoči pravilnik, ki določata, da za čiščenje javnih površin skrbi koncesionar, ne lastniki stanovanj ali hiš. Koncesionar je odgovoren za pometanje, odstranjevanje snega in zagotavljanje prehodnosti javnih površin. Občina izvaja strog nadzor nad delom koncesionarja, za neizpolnjevanje obveznosti pa so predvidene globe.
Nova Gorica je tako eden tistih primerov, kjer je breme odgovornosti izključno na javni službi in kjer so postopki nadzora in sankcioniranja jasno zapisani.
Podobno ureditev najdemo v Mariboru. Tam je za čiščenje pločnikov odgovorna občina, ki je nalogo zaupala izvajalcu gospodarske javne službe Nigrad d. o. o. Obveznosti in način izvajanja so natančno opredeljeni v pogodbi med občino in izvajalcem, so pa na mariborski občini potrdili, da lastniki objektov niso odgovorni za čiščenje pločnikov. Občina zato redno nadzoruje delo izvajalca ter ga opozarja, kadar čiščenje ni opravljeno v skladu s pogodbo.

V Celju je naloga čiščenja javnih površin razdeljena med tri javna podjetja – VO-KA, Simbio in Zelenice – vsako do njih pa ureja svoj del cest, pločnikov ali starega mestnega jedra. Vzdrževanje javnih površin je torej ena izmed gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja občina prek svojih podjetij, in predstavlja del rednega plana.
Občina Celje ne izvaja neposrednega nadzora nad čiščenjem pločnikov, prav tako ne kaznuje lastnikov nepremičnin, saj ti niso dolžni vzdrževati javnih površin. Obveznost ostaja na javnih službah, medtem ko so lastniki odgovorni le za svojo zasebno lastnino.
Slovenija nima enotnega pravila, a praksa večine občin je jasna
Čeprav se občasno še vedno pojavljajo napačne informacije, da so lastniki hiš dolžni čistiti pločnik pred hišo, to večinoma ne drži. V praksi občine same zagotavljajo čiščenje pločnikov, medtem ko se od lastnikov pričakuje predvsem skrb za varnost s streh.
To pomeni, da lahko prebivalci pričakujejo, da bodo javne površine očiščene s strani občinske službe, sami pa morajo poskrbeti za svojo nepremičnino – da s streh ne pade nič, kar bi lahko ogrozilo mimoidoče.