Galerija
Koliko časa virusi preživijo na predmetih? Odgovor vas bo presenetil
Kot pojasnjujejo na NIJZ, nekateri virusi na površinah ostanejo aktivni tudi več dni. Preverite, kateri.
Ker virusi dlje časa preživijo na različnih površinah, je pomembno, da pravilno skrbimo za svojo higieno in higieno svojega doma. Foto Estonia Photography/Shutterstock
Vsako zimo se ponovno znajdemo v začaranem krogu prehladov, gripe, viroz in okužb dihal. Bolni otroci, polne čakalnice, neskončno brisanje nosov in premalo časa za počitek so stalnica hladnejših mesecev. Ob tem se pogosto sprašujemo, kako hitro se virusi pravzaprav prenašajo in kako dolgo preživijo na predmetih, ki se jih vsak dan dotikamo – od kljuk, telefonov in igrač do kuhinjskih pultov. Čeprav viruse običajno povezujemo s kašljem, kihanjem in neposrednim stikom, ima pri širjenju okužb pomembno vlogo tudi prenos prek površin. In tu se med posameznimi virusi skrivajo velike razlike.
Zakaj je prenos prek površin sploh pomemben?
Virusi se iz telesa izločajo predvsem z izdihanim zrakom, kapljicami in izločki dihal. Ko ti pristanejo na površinah, lahko tam preživijo dovolj dolgo, da ob naslednjem stiku z rokami preidejo na našo sluznico. Na preživetje virusov vplivajo temperatura, vlažnost in vrsta površine: na gladkih materialih, kot so plastika, kovina in steklo, virusi preživijo precej dlje, medtem ko porozni materiali, na primer tkanine in papir, virusne delce hitreje izsušijo in deaktivirajo. Prav zato je kuhinjski pult bolj »nevaren« kot bombažna brisača, in telefon bolj tvegano gojišče kot list papirja.
PREBERITE ŠE: Množične bolniške odsotnosti: največ okužb je z virusom »frankenstein«
Virus gripe: trdovraten potnik na gladkih površinah
Virus gripe spada med tiste, ki so precej obstojni. Po podatkih NIJZ lahko v obliki posušenega izločka na površinah preživi več ur. Najdlje se ohrani na kovini, plastiki, steklu in drugih gladkih površinah, kar pomeni, da ko se takšne površine dotaknemo, se virus lahko hitro prenese na sluznico nosu ali ust. Na papirju in tekstilu sicer preživi krajši čas, vendar dovolj dolgo, da lahko pride do prenosa, če si po dotiku ne umijemo rok.
Pomembno je, da nikoli ne kihamo ali kašljamo v dlan, saj s tem povečamo možnost neposrednega prenosa virusa. Foto Dragana Gordic/Shutterstock
RSV: nevaren predvsem za dojenčke – in izjemno trdoživ
Respiratorni sincicijski virus (RSV), ki je še posebno problematičen pri dojenčkih in majhnih otrocih, se prenaša z izdihanimi kapljicami, tesnim stikom in prek površin, onesnaženih z izločki. NIJZ opozarja, da lahko RSV na različnih predmetih preživi več ur, včasih celo dlje kot gripa. Najdlje se ohranja na plastiki, igračah, mizah in drugih gladkih površinah, kar je v vrtcih in družinah z majhnimi otroki lahko velik izziv. Ker se izloča tudi z nosnim izcedkom, je izpostavljenost pogosta, okužbo pa pogosto nevede prenesemo prav odrasli, ki pogosto sploh ne kažemo nobenih simptomov.
Norovirusi: rekorderji med trdoživimi virusi
Posebno poglavje predstavljajo norovirusi – povzročitelji nenadnih gastroenteritisov z bruhanjem in drisko. Ti virusi slovijo po izjemni kužnosti in neverjetni sposobnosti preživetja. NIJZ navaja, da lahko na površinah ostanejo aktivni več dni, kar jih uvršča med najtrdovratnejše povzročitelje okužb. Trde površine, kot so ploščice, pulti, umivalniki in kljuke, lahko dlje časa ostanejo okuženi, zato se norovirus pogosto širi po gospodinjstvih, vrtcih, domovih za ostarele in turističnih nastanitvah.
Kako se virusi obnašajo na naši koži? Presenetljivo – precej slabo.
Zanimivo je, da je med vsemi površinami, na katere lahko virusi zaidejo, naša koža ena najučinkovitejših pri njihovem uničevanju. Kužni delci virusa gripe in tisti, ki povzročajo prehlad, na naših rokah običajno prenehajo biti kužni že po približno 20 minutah.
Razlog za to je kombinacija pH-ja naše kože, njene porozne strukture in dejstva, da je koža naravna zaščitna bariera, ki virusov praviloma ne gosti dobro.
Kot razloži raziskovalka Dr. Jane Greatorex:
»Naše roke so po naravi precej protimikrobne. Na njih živijo lastne bakterije – ne glede na to, kako čisti smo – in te mikrobne skupnosti viruse pravzaprav zelo slabo prenašajo.«
To pomeni, da virusi na koži nimajo idealnih razmer za preživetje, kar je eden od razlogov, zakaj je umivanje rok tako učinkovit preventivni ukrep: ne zato, ker bi virus na rokah preživel dolgo, ampak zato, ker je v teh 20 minutah dovolj časa, da z rokami nevede virus prenesemo na sluznico nosu, ust ali oči, kar neposredno vodi v okužbo.
Kaj lahko naredimo? (Priporočila NIJZ)
Najbolj učinkovit ukrep ostaja preprosto umivanje rok z milom in vodo. NIJZ poudarja, da je to ključno vsakič, ko pridemo s poti, po kihanju ali kašljanju, pred pripravo hrane ter po stiku s površinami na javnih mestih. Razkužila so dobrodošla, kadar umivanje ni mogoče, vendar ne nadomestijo mehaničnega čiščenja z milom.
Veliko naredimo tudi s pravilnim čiščenjem predmetov, ki se jih najpogosteje dotikamo – telefonov, kljuk, stikal, igrač, miz in kuhinjskih površin. Redno prezračevanje je izjemno pomembno, saj zmanjšuje koncentracijo virusov v zraku in izboljšuje kakovost notranjega okolja. Če je zrak zelo suh, kar je pozimi pogosto zaradi ogrevanja, lahko pomaga vzdrževanje zmerne vlažnosti, ki podpira zdravo sluznico dihal.
Pomembno je tudi pravilno ravnanje ob kašljanju in kihanju: kašljamo in kihamo v robček ali rokav, nikoli v dlan, ter takojšnje umivanje rok. S tem preprečimo, da bi virusni delci končali na površinah, ki jih uporabljajo tudi drugi.
Sorodni članki
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
