

Parkirišča pred bloki so v Sloveniji eden najpogostejših razlogov za sosedske spore, pri čemer ne gre le za pomanjkanje prostora, ampak za stare navade, neformalne dogovore in izgovor, da “tukaj parkiram od vedno”. Pogosto se celo zgodi, da si stanovalci nad parkirnim mestom postavijo improviziran nadstrešek, napišejo svoje ime na betonski robnik ali pa postavijo količke. Tokrat nas je zanimalo, koliko od tega je v resnici dopustno? In kaj se zgodi, če stanovalec, ki se je šele priseli, parkira na mestu, za katero sosedje trdijo, da je “njihovo”?
Ob nakupu stanovanja je v pogodbi pogosto zapisano, da se stanovanje prodaja “skupaj z dvema parkirnima mestoma”. Kar drži, vendar se mnogi ne zavedajo, da parkirišča v večini niso odmerjena kot ločena parcela in ostajajo skupni del stavbe. Kupec tako parkira v dobri veri, da uporablja “svoje” mesto, dokler se ne pojavi kak “prijazen” sosed, ki ga poduči, da njegov avtomobil tam nima kaj iskati.
V Sloveniji pravila glede parkirišč pred večstanovanjskimi stavbami določata Stanovanjski zakon (SZ-1) in zakonodaja o solastnini. Ta jasno opredeljujeta, da so parkirišča ob večstanovanjskih stavbah praviloma skupni del stavbe, razen če so izrecno vpisana kot pripadajoč del posamezne stanovanjske enote, kot to ureja 20. člen SZ-1. To pomeni, da parkirišča v večini pripadajo vsem etažnim lastnikom in se jih lahko uporablja le na način, da je omogočena enakovredna uporaba vsem.
Dogovori med sosedi, ne glede na to, kako dolgo trajajo, ne ustvarijo lastninske pravice. Če parkirno mesto ni v zemljiški knjigi vpisano kot last nekega stanovanja ali kot posebna enota, je pravno gledano skupno in ga ne more nihče rezervirati brez soglasja vseh solastnikov.

Zelo pogost scenarij je, da se v blok preseli nova družina, ki hitro opazi, da so parkirišča že vnaprej razdeljena med stare stanovalce. Toda če delitev ni bila sprejeta na zboru etažnih lastnikov, zapisana v sporazumu o upravljanju skupnih delov ali vpisana v zemljiško knjigo, potem ta delitev ni pravno veljavna. Novi stanovalci imajo enake pravice do uporabe parkirišča kot vsi ostali stanovalci in nihče jim ne more preprečiti parkiranja na katerem koli skupnem mestu.
PREBERITE ŠE: Svetovalnica: Kako urediti funkcionalno oz. pripadajoče zemljišče, saj nam sosed parkira tik pod oknom
V praksi se pogosto zgodi, da nezadovoljni sosed poskuša kaznovati tistega, ki parkira na “njegovem” mestu. To se lahko zgodi preko listkov z grožnjami do zvitih brisalcev in opraskanih vrat. Takšna dejanja niso samo nesprejemljiva, ampak lahko pomenijo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, za kar je odgovorna oseba lahko sankcionirana v kazenskem ali civilnem postopku.
Kaj lahko stori stanovalec, ki se znajde v takem konfliktu?
1. Preverimo pravno stanje
Najprej preverimo zemljiško knjigo in pogodbo o nakupu stanovanja. Če parkirišče ni vpisano kot pripadajoč del, ni “last” nobenega stanovalca.
2. Obrnemo se na upravnika
Upravnik mora po SZ-1 skrbeti za zakonito uporabo skupnih delov in lahko zahteva odstranitev nezakonitih zapor, nadstreškov ali oznak.
3. Predlagamo sklic zbora etažnih lastnikov
Na zboru se lahko skupaj z drugimi lastniki stanovanj dogovorite, da so parkirišča skupna, sprejme red uporabe, ali se poskuša doseči soglasje o razdelitvi (če je to sploh mogoče).
4. Če pride do poškodbe vozila
Dogodek fotografiramo, poiščemo dokaze ali priče in ga prijavimo policiji. Poškodovanje tuje stvari je kaznivo dejanje.
5. Če pride do nadlegovanja
Grožnje, pritisk ali verbalno nadlegovanje je mogoče prijaviti policiji ali medobčinskemu redarstvu kot motenje posesti ali javnega reda.