Se lahko med nevihto prhamo? Strokovnjak pojasnjuje, katera opravila naj počakajo

Ko zunaj zagrmi, se običajno umaknemo pod streho. Toda pri varnosti pred strelo je pomembno, kakšno zavetje izberemo in kaj v njem počnemo. Kot pojasnjuje Vid Zgonc, strokovnjak in raziskovalec, ki deluje na Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) v Ljubljani, je opravila, kot so prhanje, pomivanje posode ali prepozno izključevanje električnih naprav, med nevihto bolje odložiti.

»Hiša ali stanovanje je med nevihto eno najvarnejših mest, vendar nevarnost ni povsem izključena. Ob neposrednem ali bližnjem udaru se lahko del toka oziroma prenapetost prenese po električni, telekomunikacijski ali vodovodni napeljavi ter po kovinskih delih stavbe. Zato se med nevihto izogibamo neposrednemu stiku z napeljavami in priključenimi napravami,« pojasnjuje sogovornik. 

Prhanje in pomivanje posode naj počakata

Opozorilo, naj se med nevihto ne prhamo ali kopamo, ni zgolj previdnostni nasvet brez stvarne podlage, saj je nevarnost povezana z možnostjo prenosa električnega toka po napeljavah v stavbi. »Med nevihto se tuširanje in kopanje odsvetujeta, saj se ob udaru strele lahko tok prenese po vodovodni napeljavi in drugih kovinskih povezavah v stavbi. Pri plastičnih ceveh je tveganje manjše, vendar ni povsem odpravljeno, zato je najvarneje počakati, da nevihta mine,« pojasnjuje Zgonc in dodaja, da podobno velja tudi za opravila pri kuhinjskem koritu.

Pralni in pomivalni stroj: tveganje za napravo in uporabnika

Pri gospodinjskih aparatih nas običajno najprej skrbi, da bi jih prenapetost poškodovala, vendar sogovornik opozarja tudi na tveganje ob neposrednem stiku z napravo. »Največja nevarnost je poškodba naprave zaradi prenapetosti, določeno tveganje pa obstaja tudi za človeka ob neposrednem stiku z napravo ali napeljavo. Če je mogoče, teh naprav med močnejšo nevihto ne uporabljamo, če jih želimo fizično izključiti, pa to naredimo še pred prihodom nevihte,« pojasnjuje.

Bodo po Sloveniji kmalu pustošili tornadi

Mobilni telefon ne privlači strele

Med razširjenimi predstavami o nevihtah je tudi prepričanje, da uporaba mobilnega telefona poveča nevarnost udara, ki pa ga Zgonc zavrača. »Mobilni telefon ne privlači strele. V zaprtem prostoru ga lahko normalno uporabljamo, najbolje takrat, ko ni priključen na polnilnik. Na prostem pa telefon ne poveča bistveno nevarnosti udara – nevarno je predvsem to, da smo med nevihto na prostem.«

Kot pojasnjuje, je pri uporabi naprav pomembna njihova povezava z električnim in komunikacijskim omrežjem, zato telefon na baterijo ni v enakem položaju kot žični stacionarni telefon. »Žičnega stacionarnega telefona med nevihto ne uporabljamo, saj se lahko prenapetost prenese po telefonskem kablu. Podobno velja za računalnike, televizorje in druge naprave, povezane z električnim, antenskim ali komunikacijskim omrežjem,« pojasnjuje.

Izklop s stikalom ni enak odklopu iz omrežja

Če želimo zaščititi občutljivo elektroniko, zgolj pritisk na gumb za izklop ni enakovreden fizičnemu odklopu kabla. »Še posebej izpostavljene so naprave, ki so hkrati povezane z več omrežji, na primer televizor, računalnik ali modem. Samo izklop s stikalom ni enak fizičnemu odklopu kabla; najboljša zaščita pa je kombinacija pravilne ozemljitve, prenapetostne zaščite in po potrebi sistema zaščite pred strelo,« pravi Zgonc.

Odklop priporoča predvsem pri občutljivih in dražjih elektronskih napravah, vendar poudarja, da ga moramo opraviti pravočasno. »Naprave je najbolje odklopiti še pred prihodom nevihte. Ko že grmi v neposredni bližini, ni priporočljivo hoditi od vtičnice do vtičnice in izklapljati kablov. Po zadnjem grmenju je smiselno počakati približno 30 minut, preden ponovno izvajamo takšna opravila.«

Tudi doma med nevihto nismo povsem varni. Foto Vlamin/Shutterstock

Koliko zaščite zagotavlja prenapetostni razdelilnik?

Razdelilnik s prenapetostno zaščito je lahko del zaščite naprav, vendar njegovih zmogljivosti ne smemo precenjevati. »Tak razdelilnik lahko pomaga pri manjših prenapetostih, ni pa zanesljiva zaščita pred posledicami neposrednega ali zelo bližnjega udara strele. Učinkovitejša je usklajena prenapetostna zaščita v električnem razdelilniku, pravilna ozemljitev in izenačitev potencialov, po potrebi pa tudi zaščita komunikacijskih in antenskih vodov,« pojasnjuje sogovornik.

Celovita zaščita objekta tako vključuje več medsebojno povezanih ukrepov, in tudi strelovod sam po sebi ne zagotavlja popolne varnosti.

»Strelovod prestreže udar in tok po predvideni poti odvede v zemljo, s čimer bistveno zmanjša nevarnost požara in poškodb objekta. Sam strelovod pa ne pomeni popolne zaščite; pomembni so tudi dobra ozemljitev, izenačitev potencialov in prenapetostna zaščita,« poudarja Zgonc in ob tem poudarja pomen vzdrževanja: »V Sloveniji je obdobje rednih pregledov odvisno od zaščitnega nivoja in objekta, praviloma od enega do štirih let, pregled pa je potreben tudi po neposrednem udaru ali poškodbi sistema.«

PREBERITE ŠE: Nevihte: Proti udarom strele je najbolj učinkovit strelovod

Nevihto opazujmo iz notranjosti prostora

Tudi ko smo v stavbi, je smiselno izbrati mesto, kjer se ne dotikamo napeljav ali kovinskih delov, povezanih z zunanjostjo. Okenska polica in odprta balkonska vrata zato niso najprimernejše mesto za opazovanje nevihte. »Med nevihto je bolje imeti okna in zunanja vrata zaprta ter se ne zadrževati neposredno ob njih. Posebej se izogibamo dotikanju kovinskih okvirjev in drugih kovinskih delov, povezanih z zunanjostjo,« pravi Zgonc in dodaja, da tudi pokrit balkon, terasa, nadstrešek in odprta garaža niso varna zavetja pred strelo. »Zastekljen in popolnoma zaprt balkon je varnejši, vendar je še vedno bolje oditi v notranjost stavbe in stran od oken ter kovinskih konstrukcij.«

V primeru nevihte s strelo je priporočljivo, da se umaknemo od oken in vrat. Foto Andromeda Stock/Shutterstock

V zavetje že ob prvem grmenju

Pri odločitvi za umik ne čakamo na prve dežne kaplje, saj je grmenje že dovolj jasen znak, da je čas za odhod v zavetje. »Če slišimo grmenje, smo dovolj blizu nevihte, da obstaja nevarnost udara strele, tudi če pri nas še ne dežuje ali je nebo deloma jasno. Strela namreč lahko udari tudi več kot 15 kilometrov od območja nevihte,« opozarja sogovornik in dodaja, da se na prosto ne vrnemo takoj, ko dež poneha. »Priporočeno pravilo za vračanje na prosto je najmanj 30 minut po zadnjem slišanem grmenju. To pravilo je primerno tudi za Slovenijo, saj ni vezano na določeno državo, ampak na obnašanje neviht in možnost udara strele tudi na njihovem obrobju,« pojasnjuje Zgonc.