Svetovalnica: Sin me omejuje pri uporabi podedovanega vrta – ali me dedni dogovor ščiti?

Pozdravljeni.

Po pokojnem očetu bom podedovala del stanovanjske hiše, ki smo jo dali etažirati in smo že prejeli odločbo geodetske uprave. Na sodišču smo se tudi dogovorili (podpisali smo osnutek dednega dogovora), da imam služnost parkiranja avta v gospodarskem poslopju v garaži ter solastniško pravico na parceli, kar v naravi predstavlja vrt v izmeri 30 m2, ki ga na svoje stroške zamejim s količkom in mrežo. 

Ko smo etažirali hišo in urejali služnost za garažo, sem pri geodetu pozabila naročiti še izmero služnosti vrta, zato me zanima, ali bo dedni dogovor dovolj, da bom v zemljiško knjigo vpisala služnost za vrt in poti do vrta. Poleg tega pa mi sin, ki bo dedič na omenjeni parceli, ne dovoli kjer koli sejati in saditi in me zelo omejuje.

In moje drugo vprašanje je, ali bom imela lahko avto v garaži kadarkoli. Težava namreč je, da ima sin, ki bo lastnik garaže, v njej delavnico in tako avta večkrat ne morem zapeljati v garažo.

Hvala za odgovor.

bralka

Odgovarja:

Tanja Bohl

Odvetnica

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.

Spoštovani. 

Glede na opisano gre za precej zapleten pravni položaj, v katerem se prepletajo dednopravni, stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidiki. Obenem so nekateri podatki nekoliko nejasni oziroma si deloma nasprotujejo, kar dodatno otežuje celovito presojo. Glede na kompleksnost situacije vam priporočamo, da se obrnete na pravnega strokovnjaka (odvetnika), ki bo lahko preučil celotno dokumentacijo (dedni dogovor, sklep o dedovanju, odločbo GURS, zemljiškoknjižno stanje itd.) in vam svetoval glede nadaljnjih korakov, morebitnih dopolnitev vpisov ter zaščite vaših pravic. V zadevi vam torej lahko podamo le nekaj splošnih usmeritev.

Dedni dogovor je sporazum med dediči, s katerim se soglasno dogovorijo o razdelitvi zapuščine pokojnega. Dedni dogovor velja za sklenjenega in dokončnega, ko vsi dediči podpišejo pogodbo, ki predstavlja sporazum o delitvi zapuščine. Tak dogovor ima prednost pred oporoko ali drugimi dednimi pogodbami, saj izraža skupno voljo vseh dedičev. Sodišče ta dogovor vključi v sklep o dedovanju, ki nato postane pravnomočen. Dediči dednega dogovora po tem, ko je bil vključen v sklep o dedovanju, ne morejo več spreminjati. Dedni dogovor ima vse učinke sodne poravnave, ki je enak učinku pravnomočne sodbe, kar pomeni, da ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo, temveč le z ustrezno tožbo, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Služnost je pravica do uporabe tuje stvari ali izkoriščanja določene pravice, oziroma pravica zahtevati od lastnika stvari, da opusti določena ravnanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji lastnini. Za podajo konkretnega odgovora na vaše vprašanje bi bilo najprej treba ugotoviti, za kakšno vrsto služnosti ste se dogovorili, saj se vrsta služnosti razlikuje glede na upravičenca. Pri stvarni služnosti je le-ta vezana na nepremičnino, kar pomeni, da so služnostni upravičenci vsi (tako trenutni kot tudi prihodnji) lastniki te nepremičnine. V primeru osebne služnosti pa je služnost vezana na določeno osebo in preneha z njeno smrtjo. Poleg tega je treba ugotoviti tudi natančno vsebino služnosti, saj iz le-te izhajajo tudi morebitne omejitve.

Kot rečeno, gre zgolj za splošna izhodišča, ki pa nikakor ne morejo nadomestiti individualne strokovne obravnave vašega primera.