

Spoštovani.
V stanovanjskem bloku imamo dve stanovalki, ki sta si prilastili hodnik, ga spremenili v uporabni del stanovanja in ga fizično zaprli, vsaka v svojem nadstropju. Pred 30 leti sta to uredili na podlagi ustnega soglasja stanovalcev samo v dotičnem nadstropju. Vse brez najemne pogodbe. Ena je stanovanje odkupila in si tako stanje lasti že 10 let, pred njo pa prejšnji lastniki.
Plačevali sta 10 evrov na mesec, brez najemne pogodbe. Ko smo na zboru stanovalcev zahtevali dejansko plačilo vrednosti 9 m² vsake prijavljene površine, sta se začeli izmikati. Tudi upravnik zavlačuje.
Dejansko bi morali plačati za nazaj, saj mi zanje plačujemo razliko za vse investicije v bloku, ki jih je bilo precej: streha, toplotna fasada itd.
Lp, bralec
Pravnik na dlani
Brezplačno pravno svetovanje bralcem Delaindom omogočamo v sodelovanju s partnerji projekta Pravnik na dlani.
Spoštovani,
hodnik je praviloma skupni del stavbe v solastnini vseh etažnih lastnikov. Po Stanovanjskem zakonu (SZ-1) je za spremembo razmerja med skupnimi in posameznimi deli ter za spreminjanje rabe skupnih delov potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Ustno soglasje stanovalcev posameznega nadstropja izpred 30 let zato verjetno ni zadostna podlaga za izključno rabo hodnika.
Ključno je tudi, kaj določata pogodba o medsebojnih razmerjih in akt o ustanovitvi etažne lastnine ter ali je bil hodnik ob odkupu stanovanja vključen v kupoprodajno pogodbo in vpisan kot del stanovanja. Če ni bil, ostaja skupni del. Zaradi dolgotrajne rabe je treba preveriti tudi, ali ni morda prišlo do priposestvovanja.
Zahtevek za plačilo nadomestila za neupravičeno rabo za nazaj je omejen z zastaralnimi roki, zato ga praviloma ni mogoče uveljavljati za celotno 30-letno obdobje.
Skupni deli stavbe – kdo ima pravico do njihove uporabe?
Spori glede skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah so pogosti, zlasti kadar gre za dolgoletno, neformalno dogovorjeno rabo brez pisne podlage. Za pravno pomoč pri urejanju razmerij med etažnimi lastniki se obrnite na Pravnika na dlani.
Pokličite 01 280 8000 in se posvetujte s pravnim strokovnjakom.
Ker upravnik zavlačuje, lahko etažni lastniki, ki imajo skupaj vsaj eno petino solastniških deležev, sami skličejo zbor lastnikov. Če soglasja ni mogoče doseči, lahko lastniki z več kot polovico deležev predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku.