

Pozdravljeni.
V stanovanju pod menoj živi podnajemnica, vendar ne vem, ali je tam tudi uradno prijavljena. Že več kot pol leta v njeni kopalnici cvili vodovodna pipa. Podnajemnica je zaposlena v baru in odhaja od doma že pred 6. uro zjutraj, domov pa se iz popoldanske izmene vrača po polnoči. Pipa je zelo glasna in me pogosto zbuja, njeno tuljenje pa je zelo moteče tudi čez dan. Prosila sem jo, naj pipo popravi ali zamenja, vendar tega noče storiti, saj pravi, da je to naloga lastnika stanovanja. Tudi lastnik pipe noče zamenjati.
Za pomoč sem prosila upravnika, vendar sem dobila odgovor, da za to ni pristojen in da naj podam prijavo na policijo. V hišnem redu imamo navedene tudi določbe stanovanjskega zakona o mirnem sobivanju ter določilo o nočnem miru med 22. in 6. uro.
Zanima me, kaj lahko v takšnem primeru storim.
bralka
Tanja Bohl
Odvetnica
Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.
Spoštovani.
Način izvrševanja lastninske pravice ureja Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03 s spremembami, v nadaljevanju SZ-1) v 13. členu. Ta določa, da morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini.
Temelj dobrih medsosedskih odnosov je spoštljivo in obzirno izvrševanje lastninske pravice na posameznem delu, pri čemer mora vsak etažni lastnik ravnati tako, da čim manj posega v pravice in mir drugih etažnih lastnikov. Podrobnejša pravila za takšno skupno bivanje določa hišni red, ki predstavlja osrednji dokument za urejanje medsebojnih odnosov v večstanovanjski stavbi. Kot ste sami zapisali, imate v hišnem redu določbe SZ-1 o mirnem sobivanju ter določilo o nočnem miru med 22. in 6. uro.
Iz vaših navedb je razvidno, da v tej konkretni situaciji ne gre toliko za dejanske kršitve nočnega miru, temveč za dotrajano opremo in slabo zvočno izolacijo stavbe. Svetujemo, da vztrajate pri rešitvi zadeve po mirni poti, in sicer neposredno z lastnikom ali najemnico. Lahko pa na upravnika naslovite zahtevo, da problematiko vključi na dnevni red naslednjega zbora etažnih lastnikov. Prav tako lahko razmislite o sklicu zbora etažnih lastnikov. Skladno z drugim odstavkom 34. člena SZ-1 zbor lastnikov lahko skliče upravnik, etažni lastniki, ki skupaj dosegajo najmanj eno petino solastniških deležev, ali nadzorni odbor. Na zboru se lahko etažni lastniki o tematiki pogovorite in poskušate najti rešitev, ki bo ustrezna za vse.
Drugi odstavek 10. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 112/2025, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJRM-2) določa, da se kaznuje z globo od 200 do 400 evrov, kdor med 22.00 in 6.00 uro s hrupom moti mir ali počitek ljudi, če hrup ni posledica izvajanja dovoljene dejavnosti ali nujnih interventno-vzdrževalnih posegov. Vendar pa je pri odločanju, ali zadevo prijaviti na policijo, treba upoštevati vse zgoraj zapisano.
Če menite, da lastnik stanovanja oddaja na črno, lahko opravite prijavo na FURS, ki bo preveril zakonitost oddajanja.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje, povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, z najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?
Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.