Tako pogosto bi morali menjati kuhinjsko krpo, da ne postane gojišče bakterij

Kuhinjska krpa je eden najbolj uporabljanih pripomočkov za čiščenje, hkrati pa tudi eden najbolj spregledanih, ko govorimo o higieni. Z njo brišemo roke, sušimo posodo, obrišemo kuhinjski pult ali celo pobrišemo razlito tekočino. Prav zaradi pogostosti uporabe pa lahko že po enem dnevu postane pravo gojišče bakterij.

Priporočeno je torej, da kuhinjske krpe menjamo vsak dan, če pa postanejo vidno umazane ali pridejo v stik s surovim mesom, ribami ali jajci, jih zamenjamo nemudoma. Vlaga v kombinaciji z ostanki hrane namreč ustvarja idealne razmere za razmnoževanje bakterij, kot so E. coli, Salmonella in Staphylococcus aureus. Če isto krpo uporabljamo več dni zapored, pa lahko mikroorganizme nehote prenašamo na delovne površine, posodo ali živila. 

Šest stvari v kuhinji, ki jih najverjetneje (pre)dolgo niste očistili

Ena krpa ne bo kos vsem opravilom

Prav tako ni priporočljivo, da ena sama krpa služi za vse namene. Dobro je imeti ločeno krpo za brisanje rok, drugo za sušenje posode in tretjo za čiščenje kuhinjskih površin. Tako bistveno zmanjšamo možnost navzkrižne kontaminacije.

Ko je čas za pranje, izberemo program s temperaturo najmanj 60 stopinj Celzija, saj se na vročem programu bakterije in drugi mikroorganizmi učinkoviteje odstranijo. Če so krpe bele in to dopuščajo navodila proizvajalca, jih lahko občasno operemo tudi pri višji temperaturi. 

Še en zanesljiv znak, da je čas za menjavo, pa je neprijeten vonj. Če krpa diši po zatohlem tudi po sušenju, jo je najbolje oprati ali zamenjati z novo. In čeprav se vsakodnevna menjava kuhinjskih krp morda zdi pretirana, gre za eno najpreprostejših navad, s katero lahko izboljšamo higieno v kuhinji. Čista krpa namreč ni pomembna le zaradi urejenega videza, temveč predvsem zaradi varnejše priprave hrane in manjšega tveganja za širjenje bakterij po domu. Sploh v poletnem času, ko zaradi visokih temperatur še hitreje pride do zastrupitev in podobnih nevšečnosti.