

Pogosto se vprašamo, koliko detergenta je potrebnega, da se perilo v pralnem stroju res dobro opere. Ali res drži, da bo večja količina bolj učinkovito očistila tkanine? Strokovnjaki pravijo, da temu niti približno ni tako.
Detergenti, ki so na trgovskih policah na voljo danes, nimajo veliko skupnega s tistimi, ki so jih uporabljale naše mame in babice. Današnji so izjemno koncentrirani, polni močnih učinkovin in encimov, ki razgrajujejo maščobo in umazanijo že v minimalnih količinah. Pravzaprav so tako učinkoviti, da lahko prevelik odmerek rezultat pranja celo poslabša. Perilo po končanem ciklu pa ostane milnato, togo in neprijetno na dotik.
Tudi stroji so danes drugačni. Večina sodobnih naprav spada med varčne modele, ki porabijo občutno manj vode kot njihovi predhodniki. Manj porabljene vode pa pomeni, da prevelika količina detergenta med ciklom nima možnosti, da bi se v celoti raztopila in izprala. Ostanki praška se tako ujamejo med vlakna in povzročijo neprijeten vonj, draženje kože in celo izgubo mehkobe.
Ko pa stroju dodamo le žlico detergenta, se ta popolnoma raztopi, optimalno deluje in se v celoti tudi izpere. Rezultat je bolj čisto perilo, ne pa bolj milnato. Prepričanje, da več penjenja pomeni tudi bolj učinkovito čiščenje, namreč ne drži. Pena je morda videti impresivno, nikakor pa ni pravo merilo učinkovitosti. Preveč pene za pralni stroj predstavlja celo težavo. Senzorji jo namreč zaznajo in sprožijo dodatne cikle izpiranja, kar pomeni več časa, več vode in več energije. Hkrati se pri tem zmanjša ključni mehanski učinek, torej, drgnjenje oblačil med sabo. Ravno to gibanje je tisto, ki v kombinaciji z detergentom najbolj učinkovito odstranjuje umazanijo. Preveč pene pa to gibanje zaduši.
Zmanjšanje količine detergenta na eno samo jedilno žlico pa ne pomeni le bolj čistega perila. Pomeni tudi, da bo ena embalaža držala bistveno dlje, poleg finančnega prihranka pa je tu še okoljevarstveni vidik. Manj plastike, manj kemikalij v odpadni vodi in manjše obremenjevanje čistilnih naprav.