

Noč čarovnic je pred vrati, z njo pa tudi vse bolj priljubljeno okraševanje domov, vrtov in dvorišč. Med najbolj značilnimi dekoracijami so umetne pajkove mreže, ki jih razprostremo čez grmovja, drevesa, ograje in druge notranje in zunanje površine. Čeprav ustvarijo zabavno srhljivo vzdušje, strokovnjaki za divje živali opozarjajo, da lahko predstavljajo resno nevarnost za ptice in druge živali, ki živijo v naši okolici.
Umetne pajkove mreže so običajno izdelane iz sintetičnih vlaken, ki so precej trpežnejša od naravne pajčevine. Medtem ko se prava pajkova mreža ob stiku z večjo živaljo praviloma pretrga, se lahko umetna vlakna ovijejo okoli kril, nog ali vratu in žival ujamejo v past, iz katere se sama težko reši.
Posebej ogrožene so ptice in netopirji, ki lahko med letenjem spregledajo skoraj nevidne niti. Nevarnost je v tem času še posebej velika, saj številne vrste ptic selivk potujejo proti toplejšim krajem. Med žrtvami, ki se zapletejo v umetne mreže pa niso le ptice, temveč tudi veverice in drugi manjši sesalci ter žuželke.
Sintetične pajkove mreže lahko predstavljajo nevarnost tudi, če se živali vanje neposredno ne ujamejo. Ptice namreč pri gradnji gnezd pogosto uporabljajo naravno pajčevino, zato lahko umetna vlakna zamenjajo za primeren gradbeni material. Ker gre za nerazgradljivo plastiko, lahko zaužitje takšnih vlaken pri manjših živalih povzroči zadušitev ali zaporo prebavil. Posebej problematične so dekoracije, ki ostanejo na prostem več tednov in so izpostavljene vetru ter vremenskim vplivom, posledično pričnejo razpadati na manjše delce in postanejo še nevarnejše za zaužitev.
Strokovnjaki na portalu People svetujejo, da se umetnim pajkovim mrežam na prostem raje izognemo, predvsem na drevesih, grmovju in v bližini ptičjih krmilnic. Namesto njih lahko uporabimo buče, lesene okraske, papirnate netopirje ali druge dekoracije, ki ne predstavljajo nevarnosti zapletanja in zadušitve.
Če pa opazimo žival, že ujeto v umetno pajčevino, je pomembno, da ne vlečemo vlaken, saj se lahko ta še močneje zategnejo. Najvarneje je poklicati pristojno organizacijo za pomoč prostoživečim živalim oziroma bližnjega veterinarja in upoštevati njihova navodila.