Zakaj nas darila pogosto obremenjujejo – in kako izbrati drugače

V prazničnem decembru so posebno poglavje darila. Obdarujejo nas Miklavž, božiček, dedek Mraz …, zato se hitro nakopičijo stvari, ki jih ne uporabljamo, pa hkrati ne želimo zavreči. Zato je v času nakupovanja smiselno vprašanje, kako premišljeno izbrati darila, ki ne bodo prispevala k še večjemu neredu in kopičenju stvari.

Darila naj bodo izraz hvaležnosti, pozornosti, naklonjenosti, povezovanja in izvirnosti, ne kopičenja stvari, poudarja Tina Markun, ki svetuje po metodi KonMari. Zlasti pa naj se ne vrednotijo po ceni, velikosti ali številu. »Prazniki naj bodo namenjeni doživljanju praznikov in povezovanju, ne pa obilju stvari. In drži, darila naj bodo premišljena in ne nakupovanje iz dolžnosti. Bolje je podariti premišljeno malenkost kot množico stvari, ki jih obdarovanec ne potrebuje ali jih ne bo uporabljal,« poudarja.

Bolje je podariti premišljeno malenkost kot množico stvari, ki jih obdarovanec ne potrebuje ali jih ne bo uporabljal. Foto Mike_o/Shutterstock

Kot še svetuje, se je pred nakupom dobro vprašati, ali bo ta predmet obdarovanca resnično razveselil, ali je to nekaj, kar si želi oz. potrebuje, ali bo ta predmet dodal vrednost njegovemu vsakdanu. Zato lahko namesto stvari podarimo izkušnjo, čas ali domačo sladico.

»Ko pomagam drugim organizirati dom, pogosto vidim, da ljudje kupujejo stvari – tudi darila na zalogo in jih hranijo doma za vsak primer, ko bodo na hitro potrebovali nekaj za obdarovanje. Za taka darila se pogosto izkaže, da jih ne podarjajo z enakim veseljem kot darila, ki so bila posebej izbrana za določeno osebo. Pri tem želim poudariti, da ne kupujmo daril na zalogo, saj ta pogosto postanejo navlaka, še preden jih podarimo,« svetuje sogovornica.

Kako ravnati z darili, ki jih ne uporabljamo

Čeprav se ne obdarujemo veliko, pa se vseeno zgodi, da prejmemo darila, malenkosti, ki jih ne uporabljamo in nam zgolj zapolnjujejo prostor v omarah. Mnogi čutijo krivdo in si ne upajo teh reči podariti naprej, pa čeprav jih ne potrebujejo.

»Zgodi se, da nam darila, ki smo jih prejeli, torej stvari, ki jih je nekdo izbral za nas, ne ustrezajo ali jih ne potrebujemo, pa jih še vedno hranimo v omari in jih zaradi občutka krivde ne moremo dati naprej. Vzbujajo nam slabo vest vsakič, ko odpremo omaro, kar pa tudi ni v redu. Darilo je prenos naklonjenosti in ne dolgoročna obveznost. V procesu temeljitega pospravljanja se je dobro spomniti na to, ko se odločite, da boste nekatere stvari dali naprej, ne spreminja vašega odnosa do človeka, ki vam je te stvari podaril,« svetuje Tina Markun.

Lepo darilo je lahko tudi škatla piškotov, ki ste jih sami spekli. Foto Madeleine Steinbach/Shutterstock

Darilo ni namenjeno nadzoru ali pričakovanju, še poudarja, njegova vrednost je v tem, da ga obdarovanec sprejme s hvaležnostjo in s tem je namen obdarovanja izpolnjen. Zato, kot dodaja, lahko brez slabe vesti darilo podarite naprej. A včasih, kot še svetuje, je dobro darilo, čeprav se zdi, da vam ne ustreza, preizkusiti in ne zgolj pospraviti v omaro. Če pa kljub temu ugotovite, da darilo ni za vas, ga brez slabe vesti podarite naprej.

Kako povedati, da si želimo manj materialnih daril?

A v času prenasičenosti in kopičenja stvari je morda čas za bolj trajnostno razmišljanje tudi pri obdarovanju. Verjetno bo prava odločitev manj materialnih daril. A kako to povedati svojim najbližjim, da ne bodo užaljeni?

»Spomnim se gospe, ki je rekla, da tašča vnuku za darila vedno kupuje puloverje s kapuco in da jih ima že 28 in da bo ob naslednji priložnosti zagotovo dobil spet novega. Včasih je dobro, da pospravimo tudi svoje navade, tudi glede obdarovanja, zato se pred prazniki o tem pogovorite. Večina se ob takšnih pobudah počuti olajšano,« pravi sogovornica. Ob tem svetuje, bodite odkriti, kaj si želite oziroma česa si ne želite več, ponudite alternative, na primer, da vsak obdari enega člana v družini, darila so lahko tudi malenkosti, ki se porabijo, lahko je tema obdarovanja knjiga ... Kot poudarja, ni treba nadaljevati tradicij, zaradi katerih ste pod stresom, preobremenjeni in izčrpani. »Pri vzpostavitvi novih navad lahko pomagajo štiri vprašanja: kdaj ste se med preteklimi prazniki počutili najbolj živo, kaj vas je najbolj izčrpalo, kaj bi lahko naredili bolje in kaj ste se iz tega naučili,« še svetuje.

Tina Markun: Obdržite le tisto, kar vas radosti in kar resnično potrebujete