Tega prostora skoraj nihče več ne gradi, čez pet let pa si ga bodo želeli vsi

Ko danes načrtujemo novo hišo, največ pozornosti namenimo veliki kuhinji, garderobni sobi, domači pisarni ali utilityju, le redko pa pomislimo na prostor, ki je bil v preteklosti nepogrešljiv del hiše - hladno shrambo oziroma klet za shranjevanje hrane.

Ker so v zadnjih letih hladilniki postali večji, trgovine so odprte skoraj ves čas, zalog hrane doma pa večina gospodinjstev ne hrani več tako kot nekoč, je zanimanje za hladno shrambo upravičeno upadlo, vendar arhitekti in strokovnjaki za trajnostno gradnjo zdaj opozarjajo, da bi se lahko prav ta prostor v prihodnjih letih znova izkazal za eno najbolj uporabnih odločitev pri načrtovanju hiše. Ne zaradi nostalgije, temveč zaradi podnebnih sprememb, energetske učinkovitosti in drugačnega načina prehranjevanja.

Hladna shramba ni isto kot klet

Ko govorimo o hladni shrambi, ne mislimo na veliko klet pod hišo, temveč na manjši, neogrevan prostor, ki ima stabilno temperaturo in primerno zračno vlago. Tradicionalno je bil umeščen ob severno stran hiše ali delno vkopan v teren, saj zemlja zaradi svoje velike toplotne mase skozi vse leto ohranja precej bolj enakomerno temperaturo kot zunanji zrak. Takšni prostori so bili tudi v preteklosti namenjeni shranjevanju krompirja, čebule, jabolk, korenja, ozimnice, pijače in drugih živil, ki ne potrebujejo hladilnika, vendar jim sobna temperatura ne ustreza.

Prednost hladnih kleti je, da so pasivne ter da omogočajo shranjevanje večjih količin hrane. Foto Anatolijs Gizenko/Shutterstock

Zakaj jih v novih hišah skoraj ni več?

Poleg dejstva, da so velik del funkcije hladnih kleti v prvi polovici 20. stoletja prevzeli veliki hladilniki in zamrzovalniki, je dodaten razlog za njihovo izginjanje tudi energijska gradnja. Sodobne hiše imajo dobro izoliran in skoraj povsem ogrevan toplotni ovoj, zato je v njih precej težje ustvariti prostor, ki bi bil naravno hladnejši od preostalega dela hiše.

Zakaj se zanimanje ponovno povečuje?

A ker se v zadnjih letih odnos do shranjevanja hrane ponovno spreminja, saj vse več ljudi ponovno prideluje lastno zelenjavo, pripravlja ozimnico ali kupuje lokalno hrano neposredno pri pridelovalcih, se je povečala tudi potreba po prostoru, kjer lahko živila hranijo pri nižjih temperaturah, ne da bi zasedala dragocen prostor v hladilniku. Poleg tega raziskovalci s področja trajnostnega bivanja ugotavljajo, da se ponovno vrednotijo tradicionalni načini shranjevanja hrane, kot so hladne shrambe in korenske kleti, saj omogočajo shranjevanje številnih živil brez dodatne porabe električne energije.

Ena največjih prednosti hladne shrambe je namreč prav ta, da deluje pasivno. Če je pravilno načrtovana namreč izkorišča stabilno temperaturo zemlje in naravno prezračevanje in je kot takšna popolna za številna živila, ki najbolje obstanejo pri temperaturah med približno 0 in 10 °C ter višji relativni zračni vlagi.

Hladne kleti se načeloma nahajajo na severni strani hiše in so deloma vkopane v teren. Foto Ttstudio/Shutterstock

Hladna shramba je lahko tudi del sodobne hiše

Ponovna vrnitev hladnih shramb ne pomeni, da bomo ponovno gradili velike, vlažne kleti, saj so sodobne različice praviloma precej manjše, dobro prezračevane in pogosto umeščene ob severno fasado ali v delno vkopan del stavbe. Pri načrtovanju hladne kleti so pomembni predvsem dobra toplotna ločitev od ogrevanega dela hiše, naravno ali nadzorovano prezračevanje, čim bolj stabilna temperatura in zaščita pred neposrednim soncem.