

Umetna inteligenca (UI) se je iz tehničnih laboratorijev razširila v vsakdanje okolje – in med prvimi področji, kjer jo zares opazimo, so gospodinjski aparati. Če je bil še pred nekaj leti »pametni dom« predvsem modna besedna zveza, zdaj v kuhinji, pralnici ali shrambi delujejo naprave, ki razumejo uporabnika, se prilagajajo njegovim navadam in samostojno odločajo o poteku programov.
Dr. Marko Uplaznik, vodja tehničnih inovacij na PCP-ravni v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, sicer pravi, da je njen vpliv največji tam, kjer je sploh ne opazimo. »Uspeh UI v kuhinji je ravno v tem, da uporabnik ne opazi, da je tam. Deluje naravno kot logična evolucija aparatov, ki jih že dolgo poznamo,« pravi.
Da pa bi razumeli, zakaj so nove generacije gospodinjskih aparatov bolj natančne, prilagodljive in skorajda čudežno intuitivne, moramo najprej razumeti, kako UI v resnici deluje.
Če bi ljudi vprašali, kaj si predstavljajo pod pojmom UI v gospodinjstvu, bi verjetno večina pomislila na robote, ki sami kuhajo kosilo. Realnost je precej bolj prefinjena. UI poganja tiste procese, ki uporabniku omogočajo boljši rezultat, ne da bi moral razmišljati o pravilnih nastavitvah.
»Morda je najbolj zanimivo, da uporabniki UI pogosto sploh ne pripišejo tehničnemu ozadju,« razlaga Uplaznik. »Nekatere funkcije že pričakujejo, kot da so same po sebi umevne – vendar brez UI ne bi bile izvedljive.«

Prav zato potrošniki težko razumejo, kje natančno UI vstopa v delovanje. Vedo pa, da se ta tehnologija najpogosteje pojavlja v povezljivih aparatih in napravah z naprednimi vmesniki, ki omogočajo interaktivno izkušnjo, svetovanje in celo spremljanje prehranskih navad.
UI je najpogosteje vključena v napravah, ki vsebujejo več senzorjev in zahtevajo nenehno prilagajanje procesa. Hladilniki s kamerami tako ne delujejo le kot shramba za hrano, temveč kot analitični sistem: spremljajo vsebino, porabo, zaznavajo, kateri hrani najpogosteje poteče rok trajanja, in predlagajo načine uporabe živil. Uporabnik tako zavrže manj hrane in lažje načrtuje nakupovanje.
Kje je umetna inteligenca v kuhinji danes najbolj uporabna?
Skupni imenovalec? Manj razmišljanja, manj napak in več zanesljivosti.
V pečicah je UI omogočila izjemen preskok. Avtomatski programi danes niso več zgolj prednastavljene temperature, temveč algoritmi, ki spremljajo potek peke in se odzivajo na dogajanje v realnem času. Pametne pečice namreč lahko prepoznajo vrsto živila, natančno prilagodijo program peke in nadzorujejo njen napredek.
Eden najbolj konkretnih primerov so pametni kuhalni roboti. Gre za naprave, ki kombinirajo klasično kuhalno enoto, tehtnico, mešalnik in napredni uporabniški vmesnik. UI omogoča vodenje korak za korakom ter sprotno prilagajanje intenzivnosti gretja ali mešanja glede na to, kaj dela uporabnik. Pri vodenem kuhanju nove generacije tako aparat spremlja napredek jedi, prilagodi intenzivnost mešanja ali gretja in uporabnika vodi skozi recept, kot bi to počel izkušen kuhar.

Kratek odgovor: da, vendar z omejitvami. Napredni aparati že dosegajo visoko stopnjo zanesljivosti, vendar UI deluje najbolje tam, kjer so razmere predvidljive. »Lahko se kar dobro zanesemo nanjo, če jo le uporabljamo znotraj predvidenih okvirov,« opozarja Uplaznik in dodaja, da če sistem postavimo v povsem nepredvidljiv kontekst, algoritem lahko zgreši ali celo 'halucinira'.
V praksi to pomeni, da UI odlično deluje pri nadzoru pečenja ali uravnavanju temperature, manj pa pri opravilih, ki zahtevajo fino motoriko, improvizacijo ali prepoznavanje nepravilnih oblik – kot je na primer lupljenje krompirja, ki ostaja izziv tudi za napredne robotske sisteme.
Strogi predpisi varujejo zasebnost
Strah pred tem, da pametni aparati spremljajo naše navade ali celo beležijo osebne podatke, je med uporabniki pogost. A kot poudarja dr. Marko Uplaznik (BSH Hišni aparati, Nazarje), je področje strogo regulirano in jasno omejeno: »Uporabniki pogosto občutijo nelagodje, ker se bojijo, da jih veliki sistemi opazujejo ali spremljajo njihovo zasebnost. To so občutljive teme, zato zakonodaja predpisuje izjemno stroga pravila, ki varujejo osnovne pravice ljudi in njihovo zasebno sfero.«
Podatki, ki jih aparati zbirajo za delovanje UI, niso povezani z osebnimi podatki, se zbirajo izključno v anonimni, masovni obliki, se ne smejo hraniti več kot 30 dni, se morajo po uporabi trajno izbrisati in se ne smejo shranjevati v trajnih arhivih. »To pomeni, da UI nikakor ne more posegati v zasebnost gospodinjstva. Aparati zbirajo le minimalne podatke, nujne za delovanje, in to na način, ki je strogo zaščiten in nadzorovan.«
Ena ključnih prednosti UI je optimizacija delovanja aparatov. Naprave se lahko prilagajajo ponudbi energije na trgu, delujejo ob nižjih tarifah ali prepoznajo, da je v hladilnik pravkar prišla večja količina neohlajenih živil.
UI pa omogoča tudi novo raven vzdrževanja naprav. »S sprotnim merjenjem stanja posameznih komponent lahko aparat pravočasno zazna težave. To omogoča cenejše in hitrejše popravke, še preden nastane resna okvara,« pojasnjuje sogovornik.
To pomeni, da aparati niso le pametnejši, ampak tudi bolj vzdržljivi, saj UI omogoča nadzor nad procesi, ki bi jih človek težko zaznal.
Za začetnike so najboljša izbira aparati, ki pokažejo očiten napredek v vsakdanjem življenju: hladilniki s kamerami, pečice z avtomatskimi programi ali interaktivni aparati za kuhanje. Kot svetuje sogovornik, so najboljša izbira za začetnike naprave, ki prinašajo največ neposredne koristi – manj skrbi, boljše rezultate in bolj premišljeno ravnanje s hrano.
Česa UI (še) ne zna?
Čeprav so pametni aparati vedno bolj natančni, imajo svoje meje:
Umetna inteligenca je zato pomočnik – ne nadomestilo človeka.
Trend v prihodnosti je jasen: aparati se ne bodo razvijali posamično, temveč kot del širšega domačega ekosistema. »Prepoznava govora, gest, prisotnosti, povezovanje z drugimi napravami – to so smeri, ki se odpirajo. Ali jih bodo uporabniki sprejeli, je pa druga zgodba,« razmišlja Uplaznik.

Hkrati je robotika tista, ob kateri se poraja največ vprašanj. Robotski sesalniki so danes standard, a vprašanje je, ali bomo čez deset let uporabljali humanoidne pomočnike ali robotske roke. Po njegovem mnenju je še prezgodaj za napovedi – a trendi gredo v to smer.
Umetna inteligenca v naše kuhinje torej ne prihaja kot spektakel, temveč kot izboljšava, ki se neopazno vključi v naše navade. Aparati, ki se učijo naše rutine, nadzorujejo procese, predlagajo rešitve in zmanjšujejo verjetnost napak, predstavljajo naslednjo stopnjo domače tehnologije, vendar kot pravi sogovornik, prava vrednost UI ni v futurizmu, ampak v tem, da nas razbremeni.