

Življenje v bloku temelji na zaupanju, da vsak prispeva svoj delež skupnih stroškov. A to zaupanje se hitro zamaje, ko je pri stanovanju na seznamu uporabnikov navedena ena oseba, sosedje pa opažajo, da ga redno uporablja več ljudi. Ker se del obratovalnih stroškov razdeli glede na število uporabnikov, lahko takšne nepravilnosti vplivajo tudi na zneske, ki jih plačujejo drugi stanovalci. Kako torej preveriti podatke in kaj storiti, če sumimo, da niso pravilni?
Pri delitvi stroškov je pomembno, koliko ljudi stanovanje dejansko uporablja. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb v 28. členu določa, da za dejanskega uporabnika šteje oseba, ki posamezno enoto uporablja vsaj 15 dni v mesecu, zato občasni obisk še ne pomeni dodatnega uporabnika.
Če je stanovanje prazno ali se uporablja manj kot 15 dni v mesecu, se pri delitvi stroškov šteje, da ga uporablja en uporabnik.
Ta podatek je za upravnika pomemben, saj se del obratovalnih stroškov stavbe razdeli glede na število uporabnikov. Če je pri enem stanovanju sporočenih premalo oseb, je njegov delež teh stroškov prenizek, preostali uporabniki pa lahko plačujejo nesorazmerno več.
Število uporabnikov mora upravniku sporočiti lastnik, pri najemnem stanovanju pa najemnik. Ob spremembi – denimo ko se vseli dodatna oseba – je treba podatke posodobiti najpozneje v 15 dneh, upravnik pa spremembo upošteva pri prvem naslednjem obračunskem obdobju.
V primeru oddaje stanovanja je treba upoštevati tudi 24. člen stanovanjskega zakona, ki določa, da mora lastnik stanovanja upravnika takoj obvestiti o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe ter mu sporočiti ime najemnika in število oseb, navedenih v pogodbi.
Da lahko stanovalci preverijo podlago za delitev stroškov, je upravnik dolžan na vidnem mestu v bloku objaviti seznam stanovanj s številom uporabnikov, brez njihovih osebnih podatkov.

Če stanovalec meni, da določeno stanovanje uporablja več oseb, kot jih je sporočenih, lahko upravnika na to pisno opozori. Koristno je opisati konkretne okoliščine, zaradi katerih dvomi o pravilnosti podatka. Upravnik nato lastnika ali najemnika pozove k pojasnitvi in tako ugotovi dejansko stanje.
Predpisi torej omogočajo preverjanje, zato sosedom ni treba ostati zgolj pri neformalnih pogovorih na hodniku.
Pri tem je pomembno razlikovati med številom uporabnikov, ki ga lastnik ali najemnik sporoči upravniku, in uradno prijavo stalnega ali začasnega prebivališča. Podatek za delitev stroškov je vezan na dejansko uporabo stanovanja, ne zgolj na to, kdo ima na naslovu prijavljeno prebivališče.
Če torej sumimo, da v sosednjem stanovanju živi več ljudi, kot jih je navedenih na seznamu uporabnikov, je pravi naslov za preverjanje upravnik.
Povsem drugačna težava pa nastane, če lastnik ugotovi, da ima na naslovu njegove nepremičnine prijavljeno prebivališče oseba, ki je sploh ne pozna. V tem primeru je pristojna upravna enota. Kako lahko lastnik preveri podatke in kaj lahko stori ob nepravilni prijavi, pojasnjujemo v ločenem članku.