“Parket lahko zamenjaš, soseda pa ne” – iskren pogled na sobivanje v blokih

Sobivanje v večstanovanjski stavbi že dolgo ni več samoumevno. Čeprav smo si med seboj bližje kot kdajkoli — ločeni le s tanko steno — pa se zdi, da so odnosi med sosedi vse bolj napeti. Zakaj? V novi epizodi podkasta Deloindom upravnica Darja Verbič in stanovanjski inšpektor Boštjan Rus razkrijeta, kako se je kultura sobivanja v zadnjih desetletjih spremenila — in zakaj so danes najbolj problematične prav malenkosti.

Ko človek kupi stanovanje in misli, da je kupil celo hišo

“Večina se zakreditira preko glave,” pripoveduje upravnica, “in ko pridejo v svoj dom, dobijo občutek, da so lastniki kar cele stavbe.”

A resničnost življenja v bloku je drugačna: zvoki, vonji, hodniki, dvigala — vse to je skupno. In prav tu se začnejo prvi nesporazumi. Strpnost pa po njenih besedah upada: “Vsi bi vse takoj. Sami pa niso pripravljeni ničesar storiti za izboljšanje razmer.”

Ključni problem: ne znamo se več pogovarjati

Če je bilo nekoč normalno, da si potrkal k sosedu, danes ta najpreprostejši stik pogosto manjka. Ljudje raje pišejo upravniku ali pokličejo inšpekcijo, kot da bi povedali, kaj jih moti.

Sosedje se izogibajo osebnemu stiku, obenem pa pričakujejo hitre rešitve. A prav odsotnost komunikacije ustvarja največje napetosti — od hrupa do smeti, od hišnih ljubljenčkov do parkirnih mest.

Ko smo bili bolj skupnost kot soseska

Nekoč so bile v blokih običajne spomladanske čistilne akcije — ljudje so skupaj čistili, se družili in reševali zaplete sproti. Danes so, kot pravi Rus, “vsi v svojih kokonih.” S tem izgubljamo tisto, kar je nekoč ustvarjalo občutek skupnosti. Primeri dobre prakse do inšpekcije sploh ne pridejo, ker tam, kjer ljudje komunicirajo, težave sploh ne nastanejo.

Pričakovanja, pritiski in pomanjkanje potrpežljivosti

Sogovornika opozorita, da so današnji lastniki bolj zahtevni, manj tolerantni in pogosto nerealno pričakujejo, da bo vse urejeno brez njihovega angažmaja. A prav zakon določa: biti lastnik ni le pravica — je tudi odgovornost.

Boštjan Rus govori o tem, da imajo ljudje vse več pričakovanj — in zakaj postopki, kot so izključitvene tožbe, v praksi skoraj nikoli ne zaživijo.

Sogovornika se strinjata: največ sporov bi bilo mogoče rešiti s preprostim, iskrenim pogovorom — še preden dobijo razsežnosti pravnih postopkov, prijav ali sosedske vojne.

Prisluhnite celotni epizodi podkasta Deloindom

Če živite v bloku, o tem razmišljate ali vas zanimajo resnične zgodbe iz slovenskih večstanovanjskih stavb, je nova epizoda obvezno poslušanje. Odpira teme, o katerih si upamo govoriti šele, ko je težava že prevelika — in ponuja rešitve, ki so na dosegu roke.