

Ko se v deževnih, hladnih in meglenih zimskih dneh perilo zunaj ne suši, se mnogi odločimo za sušenje perila v stanovanju. Stojalo s perilom, ki ga postavimo v dnevni sobi ali kopalnici, se zdi povsem praktično, dokler ne ugotovimo, da ta na videz nedolžna navada na kakovost našega življenja precej bolj vpliva, kot si predstavljamo.
Ena sama košara opranega perila lahko v stanovanje namreč sprosti tudi do 2,5 litra vode, kar hitro spremeni mikroklimo v vašem stanovanju.
Ko perilo sušimo v manjših in slabo prezračenih prostorih, začne vlaga oblačil dvigovati relativno vlažnost zraka. Zrak, nasičen z vodno paro, težje sprejema nove delce in vonjave, nastajati začne kondenz, predvsem na najhladnejših površinah, kot so okenske špalete, vogali sten in hladni stropi. Prav ta pa je prva stopnja do resnejših poškodb, tudi plesni.
Vendar pa povišana vlaga v stanovanju ni le estetska težava. Daljša izpostavljenost vodi in kondenzu namreč povzroča luščenje barve in odstopanje ometa, nabrekanje lesenih tal, deformacije pohištva iz iverke in neprijeten, vlažen vonj v celotnem stanovanju. Stanovanje z visoko stopnjo vlage se tudi težje ogreje, kar pomeni, da morajo radiatorji delati z večjo močjo in s tem pridelajo višje stroške ogrevanja.

Sušenje perila v stanovanju ni prepovedano, je pa zaželeno, da ga izvajamo premišljeno. Če perila pozimi nimate priložnosti sušiti drugje, za to izberite prostor, ki ni del glavnega bivalnega prostora. Primeren prostor je na primer kopalnica z oknom, podstrešje ali kakšen drug zaprt prostor s primernim prezračevanjem, ki omogoča, da vlaga ostane lokalizirana.
Perilo naj bo dobro ožeto in na sušilo razporejeno s čim več prostora med posameznimi kosi, kar bo omogočilo boljše kroženje zraka med oblačili. Ključno je tudi pravilno prezračevanje stanovanja: kratki in intenzivni prepihi so bistveno bolj učinkoviti kot celodnevno prezračevanje “na kip”. V manjših stanovanjih so koristni tudi razvlažilniki zraka, ki zajamejo odvečno vlago, preden se ta kondenzira na stenah.
Hodniki, stopnišča, galerije in kleti so praviloma skupni deli stavbe, zato njihova uporaba ni samodejno dovoljena. Če hišni red ne določa, da je sušenje perila v skupnih prostorih dovoljeno, lahko to pomeni kršitev pravil uporabe in motnjo za druge stanovalce.
Vlaga iz perila se tudi v teh prostorih namreč hitro prenese na stene in konstrukcijo, kar lahko z leti povzroči škodo celotnemu objektu. Če stanovalci želijo skupni prostor uporabljati kot sušilnico, morajo to odobriti na zboru etažnih lastnikov ali prek upravnika.