Zvesti tradiciji

V zadnjem času se v našo zavest vračajo roženkravti, ki so bili včasih pri vsaki hiši. Saj veste, kako je sestavljen tradicionalni slovenski šopek – poleg vejice roženkravta morata biti v njem še nagelj in rožmarin. Na balkone starejših hiš se v zadnjih letih vračata rdeče in rožnato cvetoči zvrsti roženkravta, ki vse poletje bogato cvetita ter se razraščata kot polviseče pelargonije. Tudi med begonijami najdemo predstavnico, ki se poda v tako okolje. To je starinska koralna begonija, Begonia corallina. Cenimo jo zaradi velikih latastih socvetij, v katerih se vse poletje odpirajo rožnato rdeči cvetovi. Dekorativni so tudi trirobi plodovi ter svetleči se listi, okrašeni s srebrnimi lisami. Koralna begonija lepo dopolnjuje vse zasaditve – tudi senčne, tam so cvetovi in plodovi svetlo rožnati.

Obdobje »avstrijk«

Pred 46 leti so čez Alpe pljusknile viseče pelargonije z enojnimi rdečimi cvetovi ter začele preplavljati naše kraje. Všeč sta nam njihova razkošna rast in neutrudno cvetenje. Ker so nezahtevne za oskrbo in slovijo po preprostem razmnoževanju in ohranjanju v domačih razmerah, so pri nas rastlina številka ena. Naši balkoni so večinoma izpostavljeni padavinam, zato so trpežne rdeče, rožnate ali vijoličaste bršljanke z enojnimi cvetovi kljub številnim novostim še vedno osnovni gradnik večine zasaditev. V resnici nas pri njih še najbolj moti »smetenje« – to je nenehno odpadanje cvetnih lističev, ki so opravili svoje poslanstvo. Žal pa se pojavljajo tudi težave – plutavost ni le fiziološka motnja, ki jo povzročata večerno zalivanje ali preobilno močenje iz neba, ampak je lahko vzrok sesanje škodljivcev, kot sta trips in pršica.

Najbolj zaželene kombinacije

V navadno korito, dolgo 60 cm, posadimo dve bršljanki, vmes pa dodamo navzgor rastočo rastlino. Če je balkon v prvem nadstropju, se ne ubadamo z drobnim cvetjem, ampak izberemo razkošne trave. Med bršljanke sodita nežna bodalica in ščetinava perjanka. Nekatere njihovo cvetenje moti, zato so več kot uporabne rastline, ki imajo travnat videz. Izvrstna sta kordilina – avstralska kijevka in lanovec – formij.

Prostorna korita z vodno rezervo, ki jih poznamo že več kot deset let, pa omogočajo razkošne zasaditve raznovrstnih rastlin. Bršljankam tako v balkonskih kompozicijah dodamo viseče strukturne dodatke, kot so moljevka, lotus, sladki krompir, dihondra, afriški smilji, ter pokončne, recimo okrasne trave, cipresasto konjsko grivo, grmasto baziliko in raznovrstne okrasne koprive. Tako v prepletu z bršljankami in različnim cvetjem nastaja brezkončno število unikatnih balkonskih kombinacij. V 21. stoletju je na pretek kakovostnih korit, substratov in gnojil, tako ob pestri ponudbi rastlin res ne najdemo pravega razloga, da bi bile zasaditve dolgočasne.

Novejše »slovenke«

Kako in zakaj ter kdaj je petunija, cvetlica Južne Amerike, postala »slovenka«, ne vemo. Morda je bila v času naših babic tako priljubljena, vsesplošno razširjena? Je krivo vztrajno cvetenje, da so jo primerjali s pridno Slovenko?

Sejane petunije so v zadnjem času izpodrinile s potaknjenci razmnožene sorte visečih petunij. Bilo je spomladi leta 1992, ko smo prvič zagledali cvet surfinije. Sorta, ki je prišla iz rok japonskega žlahtnitelja, se je imenovala 'Revolution' in kmalu je sorodnica dobro poznane petunije sprožila revolucijo tudi v naših zasaditvah. Po letih gojenja bršljank smo se zelo razveselili cvetlice, ki »ne smeti«. Že v prvi sezoni je postalo jasno, da so surfinije zahtevne rastline, ki ne prenesejo malomarne oskrbe. V devetnajstih letih se jim je pridružila kopica drugih serij, Slovenci smo postali pravi mojstri gojenja visečih petunij!

Naučili smo se, da za popoln uspeh potrebujemo prostorna korita, kakovosten substrat in zdrave sadike. Obnese se zgodnje sajenje in utrjevanje rastlin. Ni nam težko vso sezono skrbeti za redno zalivanje in prehranjevanje. Če je potrebno, dodajamo tudi specialna gnojila, ki vsebujejo železo. Bogato razraščene lepotice, ki so do pozne jeseni posute s cvetovi, namreč vse poplačajo.

Na balkonih, ki so izpostavljeni padavinam, smo od leta 1994 rdeče bršljanke kombinirali z drobnocvetno dišečo surfinijo 'Blue Vein'. To je nedvomno tudi sorta za začetnike, saj ob redni oskrbi z njo nimamo težav. A ves čas smo si želeli dobro belo sorto. Kakor vse kaže, je od lani tu – surfinija 'Snow'. Že tretje leto pa lahko balkonske kompozicije popestrimo z bujnim belo cvetočim grobeljnikom 'Snow Princess'. Uspeh bo zagotovljen, če ga posadimo v ločena korita, saj ima povsem drugačne zahteve kot bršljanka. Upam, da vas nenehno »sneženje« odcvetelih cvetov ne bo odvrnilo od rastline, dehteče po medu.

Posebnosti dežele na sončni strani Alp

Opazujte tujce, kako so osupli nad našimi balkonskimi zasaditvami. Nikjer drugje nam­reč med bršljanke in surfinije na sadijo »grmovja«, kakor ljubkovalno imenujemo orjaško, rumeno drobnocvetno kasijo, Cassia corymbosa.

Med naše posebnosti sodijo tudi abutiloni, Abutilon megapotamicum, po domače imenovani javorčki. Sorta 'Big Bell' ustvarja rastlinske zavese, ki se do jeseni lahko raztegnejo na več kot tri metre. Zgodi pa se, da rastlina razočara in iz korit štrlijo le kratki poganjki – če je ne dognojujemo ob vsakem zalivanju. Pisanolistni abutilon je skromno rastoč sorodnik velikega brata, ki pa sodi na okenske police.