23. 4. 2013 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Velux in arhiv podjetij
Mansarde: Premišljeno izkoriščeni kotički
23. 4. 2013 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Velux in arhiv podjetij
Beseda mansarda izhaja iz priimka francoskega arhitekta Mansarta, ki je že v 16. stoletju oblikoval objekte s strmim (dvojnim) naklonom strehe, v katerih je bila podstreha izkoriščena. Ta izraz se je uveljavil za urejen prostor neposredno pod poševno streho. Danes tik pod streho nastajajo razgibana mansardna stanovanja, ki jih je treba premišljeno zasnovati in tako tudi izbrati pohištvo zanje.
Mansarda je najviše ležeči prostor v objektu in ima zato kar nekaj prednosti. Ujame lahko največ sonca, zaradi višine ima najlepši razgled na okolico, zaradi poševnin pa se ponujajo izjemne možnosti pri njenem oblikovanju. Pod streho nastajajo zanimiva in enako kakovostna stanovanja kot v nižjih nadstropjih hiš. Po eni strani zato, ker je v mansardi mogoče izpeljati drugačne, manj običajne rešitve, po drugi pa, ker je treba biti iznajdljiv pri izkoriščanju nestandardnih kotov in sten, zato druge poti kot načrtovanje pohištva po meri skoraj ni. Za shranjevalne površine lahko izrabimo različne niše nepravilnih oblik, poševnine in ustvarimo prijeten, artikuliran prostor, brez velikih kosov pohištva, ki bi ga agresivno zapolnili. Poiskali smo nekaj predlogov.
