V hišo so se preselili pred dvema letoma, prej so živeli v dobrih šestdesetih kvadratnih metrov velikem stanovanju, ki je bil sicer del stanovanjskega bloka, a so vseeno ob odprtem oknu poslušali ptičje petje. In zato, pravita, sta zdaj toliko bolj zadovoljna, da tudi v novi hiši slišijo ptice in uživajo v pogledu na naravo.

Nakup hiše je zahteven projekt, poln kompromisov. Bianka in Samo sta si najprej zadala cilj najti hišo nekje znotraj ljubljanske obvoznice. Seveda je bilo zelo pomembno vprašanje cene, tako da sta na koncu krog iskanja razširila še na okolico Ljubljane. Mimo naselja, kjer zdaj živijo, sta se večkrat peljala in tako videla nove hiše v gradnji. Ker jima je bila všeč lokacija in mikrolokacija, sta se odločila za nakup.

Hiša je bila v tretji gradbeni fazi, zato se je dalo izvesti nekaj sprememb tlorisa, pri čemer jima je pomagala prijateljica, arhitektka Lara Romih. »Eno, bistveno stvar sva pogrešala v dnevnem bivalnem delu in na terasi – popoldansko sonce,« pripovedujeta. S spremembo razporeditve prostorov v pritličju (na mestu, kjer je zdaj kuhinja, so bili po prvotnem načrtu predvideni utiliti in kurilnica) in skozi dodatna (kuhinjska) okna so zato v hišo najprej spustili sončne zahode.

Zasnovo zgornjega nadstropja, kjer je spalnica s kopalnico in otroška soba ter še ena družinska kopalnica, so prav tako nekoliko spremenili. V sobi, ki je bila predvidena za otroško, sta uredila spalnico s kopalnico, na drugi strani pa otroško sobo. Za zdaj si otroci Oskar, Nika in Erazem veliko sobo v prikupnih barvah in opremljeno z igrivim pohištvom še delijo.

Izbire notranje opreme sta se lastnika lotila sama. Bianka pravi, da je to njen konjiček, saj ima rada lepe stvari, všeč so ji skladne kombinacije barv, trenutno ji je najljubša vijoličasto-zelena, zelo blizu pa ji je moderen slog opreme. Iz tega je izhajala tako pri iskanju idej kot pri njihovem uresničevanju. V ta barvni koncept se poda tudi veliko platno na steni dnevne sobe, ki je Biankina prva slika. Nastala je kot darilo za moža, a pripoveduje, da je bil že cel projekt najti tako veliko platno in potem naslikati abstraktni motiv. Zaradi tega ji je volja do slikanja malo usahnila, pripoveduje, zdaj pa znova čuti željo, da bi prijela v roke čopič.

Najbolj se je posrečilo vijoličasto stranišče v pritličju, se strinjata naša gostitelja. Posebno pa ni le zaradi tega, ker je v celoti s stropom vred prepleskano v močan odtenek, neobičajna sta umivalnik in še zlasti pipa na senzor, po kateri priteče voda iz stropa. Videla sta jo v restavraciji Cubo, potem pa sta se morala precej potruditi, da sta našla mojstra, ki je izdelal pipo, in drugega, ki je izdelal prostostoječ kovinski umivalnik. Vse skupaj je bilo zahteven projekt, a se je bilo vredno potruditi, zdaj sta namreč navdušena, tako kot vsi, ki pridejo na obisk.

A ureditev stranišča ni bila edini zahteven projekt opremljanja, veliko energije in volje je zahtevala stena za posteljo v spalnici, saj sta si želela takšno, kot sta jo videla v Sončni hiši v Prekmurju. Na steni, ki je hkrati vzglavje postelje, za njo pa se skriva garderobna omara, je fototapeta z motivom trave, ki se pokaže v temi, ko jo osvetli skrita neonska lučka. Čeprav se je na začetku zdelo, da izvedba ne more biti tako zahtevna, bi bila lahko razlog za ločitev, v smehu pripovedujeta Bianka in Samo. Steno iz mavčnokartonskih plošč je moral mojster celo enkrat podreti, ker ni bilo tako, kakor bi moralo biti. Motiv trave se ponovi na steklenih drsnih in nihajnih vratih v pritličju. S pridihom morja in počitnic na barki je narejena tudi njuna kopalnica. Tla so namreč iz tikovega lesa, prav takšnega in z enakimi fugami, kot ga uporabljajo za ladje. Vanj sta dala vgravirati celo kompas s stranmi neba. Sicer pa sta svojo kopalnico uredila po vzoru iz hotelov: velike keramične ploščice po stenah, ogledalo, ki sega do umivalnika, in velika kad.

Prav v tem prostoru se jima je zgodila nesreča s srečnim koncem. Med spalnico in kopalnico je bil predviden akvarij, ki bi delno ločil omenjena prostora. Vanj sta nasula pesek, vstavila rastline, in ko je manjkalo le še nekaj centimetrov, da bi ga do vrha napolnili z vodo, je eksplodiral. K sreči se nikomur ni nič zgodilo, čeprav so bili takrat v sobi otroci in navdušeno opazovali novo pridobitev. Akvarija ne bodo imeli, razmišljata pa o novi rešitvi. »Morda bo to manjše stekleno korito z brezami,« pravi Bianka.

V atriju so si uredili tudi jacuzzi in savno. Prav jacuzzi so si zelo želeli in še vedno so navdušeni, saj je postal prostor za druženje in pogovore z otroki, ki ga uporabljajo vse leto. Prostor za uživanje, druženje, branje, razmišljanje pa bo postala tudi mansarda z galerijo. To zdaj počasi urejata. Tu tudi tu bo čutiti pridih z barke: štiri strešna okna omogočajo pogled na vse strani, tako kot na barki, pravi Samo.

Video iz stanovanja si lahko ogledate TUKAJ, pripravili pa smo tudi nekaj zamisli za posnemanje.