Novozelandsko božično drevo

24. 12. 2016 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Alenka Gorza

Na naši strani sveta pripisujemo božično-novoletnemu drevescu posebno življenjsko moč. Ker je zimzeleno, nas bo simbolično vrnilo iz otrplosti in zimske teme v življenje. Podobno je tudi drugod po svetu, na južni polobli s pomembno razliko – tam se ob božiču rojeva poletje, radodarno z življenjsko silo in svetlobo. A svoja božična drevesa imajo tudi tam. V Novi Zelandiji je to zeleno-rdeča pohutokawa, občudovana v naravi ali na likovnih upodobitvah tradicionalnega izročila, na razglednicah, znamkah, o tem očarljivem drevesu pojejo mnoge pesmi.

V naravi je novozelandsko božično drevo, latinsko Metrosideros, večdebelno in ima na široko razvejeno krošnjo. Nekatere vrste lahko merijo tudi dvajset metrov v višino. Vednozeleno drevo prekrivajo svetleči usnjati listi, na spodnji strani prekriti z dlačicami, ki jim dajejo srebrnkast sijaj. Za najlepši okras drevo poskrbi poleti – se pravi, da si ga odene ob božiču – ko se ozaljša s puhastimi cofki, najpogosteje rdeče barve. Pravzaprav se vrste Metrosiderosov po barvi cvetov med seboj razlikujejo, lahko so tudi škrlatni, oranžni, rumeni ali beli. Kosmati cvetovi nekoliko spominjajo na kalistemon ali metličnik, grm, ki ga lahko občudujemo tudi ponekod pri nas v toplih krajih, le da so pri njem cvetovi oz. socvetja valjasti. Podobnost je razumljiva, kajti oba spadata v veliko družino mirtovk. Tudi kalistemon prihaja z južne poloble, iz Avstralije.

Pohutokawe lahko v Novi Zelandiji srečamo povsod, po vrtovih, v drevoredih, tudi v naravi, najlepši pa so v botaničnih vrtovih, kjer imajo veliko prostora za široko razrast. Znane so tudi kot obalna drevesa, saj izjemno dobro prenašajo slano vodo. Ne prenesejo pa mraza in vetra s slanim pršcem. Kot okrasna drevesa so se pohutokawe uveljavile po drugih celinah, v krajih z milo klimo: v jugovzhodni Avstraliji, v Kaliforniji, Južni Afriki, ob Sredozemlju. V španskem mestu Coruña so podobo njenega cveta vzeli celo za svoj simbol. V nekaterih delih Južne Afrike pa je drevesni vrsti tako všeč, da je postala nadležna invazivna rastlina, ki izrinja avtohtono rastje.

V Novi Zelandiji je bil v minulih stoletjih les pohutokawe skoraj nepogrešljiv pri gradnji ladij, saj so ga zaradi trdnosti uporabljali za ključne vezne člene lesenih polovil.

KOMENTARJI

marjanović
26. 12. 2016 08:18

Metrosideros excelsa

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE