Ljudje hodijo na različne konce Slovenije občudovat drevesa častitljive starosti, zasajena v naseljih, mnoga so razglašena za naravni spomeniki – bodo lahko tistim, ki jih sadimo danes, prihodnje generacije izkazovale podobno spoštovanje?

Resnici na ljubo takšna častitljiva drevesa med starimi niso prav množična. Podobno bodo za nami ostala drevesa, ki jih bodo vnuki lahko občudovali. Problem zasebnih vrtov je, da so čedalje manjši, v mestih ob hišah zanje skoraj ni več tlorisnega prostora, zato tudi drevesa ne morejo biti prav velika – manjša pa imajo tudi krajšo življenjsko dobo. Mlajšo veliko lipo ali morda oreh vidimo le še kje v vaškem okolju. Ljudje, ki imajo na razpolago dovolj prostora, pa si še omislijo velika drevesa, ki so bodisi bliže gozdnim (lipe, jeseni, javorji) ali pa so bolj dekorativna (ambrovci, tulipanovci, japonski javorji).

Kakšna sta v povprečju vrtna kultura in okus lastnikov vrtov? Pogosto ob vselitvi v hišo zraste živa meja iz klekov okrog in okrog, potem pa se na vrtu dolgo nič ne zgodi.

Na splošno je vrtna kultura pri nas v primerjavi z Avstrijci, Nemci in Angleži, ki imajo na tem področju dolgo tradicijo, na slabšem. Tudi Italijani, pri katerih je bila nekdaj na visoki ravni, se približujejo nam. Ljudje pogosto nimajo izoblikovane predstave, kaj si želijo in kaj je v njihovem vrtu realno, in to jim oblikovalci vrtov pomagamo izluščiti med načrtovanjem. Na velikih vrtovih si denimo želijo dreves za senco, pogosto zasajajo drevesa ob rojstvu otrok ali vnukov ... To so ponavadi sadna drevesa, in če se zaradi stiske s prostorom odločijo za srednje bujne podlage, morajo vedeti, da ne bodo dočakala tolikšne starosti kot tista v visokodebelnih travniških sadovnjakih – preživela bodo 25 let.

Pogosta razloga za »instantne« žive meje iz klekov, ki ste jih omenili, sta nepoznavanje drugih možnosti in cenovna ugodnost. Vendar se nakup v velikih trgovskih centrih pogosto izkaže za dragega, ker so rastline zunaj lepe, zaradi slabe notranje kakovosti – tj. sposobnosti, da na stalnem mestu v vrtu preživijo – pa jih veliko propade. Tudi strokovnjak na oko težko neposredno presodi notranjo kakovost rastlin.

V čem je bistvena razlika med takim blagom in dobrimi sadikami?

Razumljivo je, da vseh okrasnih rastlin v Sloveniji ne gojimo. Za prilagojenost je pogoj, da so se sadike v naših krajih dobro obdržale več rastnih obdobij. Gojene morajo biti v podobnih podnebnih razmerah in na podoben način, še bolje pa je, da so vzgojene v domačem okolju. Praviloma gre slabše tistim, ki so rasle v kontroliranem okolju, z nadzorovanim dodajanjem vode in hrane, pogosto v šotnem substratu. Veliko slabše prenesejo šoke po presaditvi na prosto in so manj odporne. V drevesnicah in vrtnarijah pa morajo rastline preživeti.

Kdaj pridejo v načrtih za ureditev vrta na vrsto drevesa?

O vrtu je pametno razmisliti že pred začetkom gradnje; navsezadnje je od tega odvisna umestitev hiše na parcelo, če so na njej velika drevesa. Že na začetku je treba razmisliti, kje bo raslo veliko drevo, in si glede na to organizirati prostor. V praksi pa je velikokrat tako, da pride po hiši najprej na vrsto parkirišče, nadstrešek za avto in nazadnje se ljudje spomnijo na vrt. Nikoli ni prepozno, vendar učinek ne bo tako skladen, kot bi bil, če bi o njem razmislili na začetku.

Obstaja načelo, po katerem bi bilo treba vsako v mestu posekano drevo nadomestiti z novim. Lahko zdravo, več desetletij staro drevo na parceli, ki smo jo kupili za gradnjo ali podedovali, kar podremo?

Umestno se je vprašati, kdo smo, da si lahko dovolimo posekati sto let hrast, ker nam je napoti za speljavo poti ali gradnjo hiše, namesto da bi se mu izognili. Žalostno je, da mnogi pojmujejo drevesa kot potrošno blago, ne kot živa bitja, ki imajo vrednost v širšem prostoru in mikrookolju.

Kako ravnamo s starimi drevesi, ki jih hočemo ohraniti?

Po oceni, ali je staro drevo še dovolj vitalno in koliko življenjske dobe ima pred seboj, se odločimo, kako mu bomo podaljšali življenje. Če se bo obdržalo le deset let, moramo pretehtati, ali mu bomo podredili vso gradnjo hiše. Obstaja vrsta arborističnih ukrepov, s katerimi glede na stanje drevesa bodisi odstranimo staro tkivo, ga obrežemo, prezračimo tla ali drevo ohranimo takšno, kakršno je. Tehnično to pomeni, da v tlorisni površini krošnje, ki ji dodamo meter in pol širine, ne smemo voziti, odlagati materiala in podobno. Med gradnjo je najbolje narediti gradbiščno ograjo, stene izkopa, če je ta v bližini, pa z zagatno steno zavarovati pred porušitvijo. Pomembno je, da ne posegamo v koreninski sistem. Več kot 20 odstotkov izgubljenih korenin drevesu zelo skrajša življenje.

So okrasna drevesa sejanci?

Žlahtne sorte okrasnih dreves so pogosto cep­ljene na osnovno podlago, kar vpliva tudi na pričakovano velikost in obliko, nekatera pa so sejanci.

Radi bi si uredili skladen vrt, kam v okolico naj se ozremo, da bi izbrali drevesa, ki ne bodo delovala nenaravno?

Če je vrt ločen od širšega prostora z visoko ograjo, potem nas okoliški prostor skoraj ne zanima. Vendar je tak koncept za slovenske kraje zelo nenavaden, izjema so mesta, kjer poskušamo tudi z ograditvijo doseči večjo zasebnost. Drugače pa naj bi se vrt povezal z okolico. Da bi bila podoba skladna, ga je treba načrtovati. Slog vrta je praviloma usklajen s slogom hiše, želje in potrebe pa izhajajo iz lastnika.

Prenese urbano okolje več eksotike?

Če malce pretiravam, se bo v podeželsko okolje velikanska srebrna smreka težko vključila, medtem ko v urbanem okolju, kjer se tako kot hiše zelo razlikujejo tudi vrtovi, takšni eksoti niso tako nenavadni. Kjer sta urbanistična in arhitekturna oblika brez repa in glave, bodo vrtovi najbrž podobni, kjer so cestni prostor in ograje v sozvočju, pa bo najbrž takšno tudi okolje za njim.

Razlikovati pa moramo predvrt, ki meji na cesto in predstavlja poljavni prostor, in bivalni vrt z več zasebnosti. Prvi je izkaz last­nika in se mora vklapljati v okolico, razen če lastnik ne želi z njim izrecno izstopati.

Drevesa pogosto vplivajo na sosedske odnose.

Če se sosedje razumejo, naj drevo posadijo tako, da bodo imeli od njega korist oboji. Takrat ni pomembno, ali segajo korenine čez parcelno mejo in listje leti tudi na sosedovo stran. Drugače pa je pri sajenju treba upoštevati, koliko bo zraslo, in pri tem misliti tako na nadzemni kot podzemni del. Ponavadi sta obsega primerljiva. Vse, kar gre čez parcelno mejo, mora lastnik odstraniti.

Kakšna drevesa izbrati za majhne in atrijske vrtove?

Atrijski vrt ni samo majhen, zaradi približno dva metra visoke ograje se razmere na njem na zelo kratki razdalji močno razlikujejo. Za ograjo je globoka senca, kamor nikoli ne posveti sonce, medtem ko je na terasi pripeka. Morda bodo korenine drevesa v večni senci, krošnja pa na žgočem soncu. Temu je treba prilagoditi tudi izbiro vrste. Večje ko je drevo, večjo zasebnost bomo dosegli, a nam bo tudi zakrivalo pogled. Vrst, primernih za majhne vrtove, je nešteto, med njimi javorji, široka paleta drenov, trdolesk, brogovit, lovorikovcev, manjši bori in smreke. Pomembno je vedeti, da pri vseh osnovnih drevesnih vrstah obstajajo sorte od pritlikavih do velikanskih.

V vrtovih je ne glede na velikost priporoč­ljivejša obodna zasaditev. Ko opredelimo želje in možnosti, zastavimo ogrodje, ki ga predstavljajo večje rastline, torej predvsem drevesa. Šele potem se premaknemo na manjše merilo in dodajamo manjše rastline. Raje kot o drevesih bi govoril o volumnih rasti. Večji so dobrodošli tam, kjer se nekaj zgodi, npr. na vogalu vrta, prelomu na stranici; včasih je bistven pogled, ki ga želimo zakriti, ali točka, na kateri želimo senco. Na podlagi tega izberemo kombinacijo rastlin, ki bo temeljila na oblikovalskih principih: morda na barvni lestvici, kontrastu svetlo-temno in podobno. Se pravi, najprej koncept in potem rastline, ki spadajo vanj, ne obratno. Seveda so lahko nekomu zelo všeč denimo magnolija, srebrna smreka ali pampaška trava, a jih moramo vključiti v primeren koncept.

Dati pri izbiranju prednost domačim drevesnim vrstam?

V urbanem okolju, kjer ni nič domačega, to ni nujno. Bolj ko je vrt umetna tvorba (z njim si ustvarjamo okolje, ki nam je všeč, in vlagamo neskončno energijo, ga vzdržujemo), več eksotike prenese. Če si želimo vrt, ki bo potreboval čim manj oskrbe, je priporočljivo izbrati v domačih drevesnicah vzgojena drevesa. Vendar se takšni vrtovi radi zarastejo v goščavje. Večina tistih, ki jih ljudje dojemajo kot »divji vrt«, potrebuje zelo premišljenega oskrbnika.

So med pogosto sajenimi vrstami tudi takšne, za katere moramo urediti kisla tla?

Med drevesi skoraj ni takšnih, ki bi zahtevala drugačno zemljo. Nekatere vrste so sicer ob sajenju zelo hvaležne za dodajanje kisle šote (javorji, dreni), vendar dobro uspevajo v navadni vrtni zemlji. Njene lastnosti so na podeželju prvobitne in odvisne od geološke sestave tal, medtem ko je v mestih skoraj vsa vrtna zemlja od nekod pripeljana.

Kako mora biti zemlja globoka in na kaj moramo biti še pozorni?

V sestavi vrtne zemlje je zgoraj živica, živa plast z mikroorganizmi in manjšimi živalmi, pod njo je sloj navadne zemlje, pod njo pa še podlaga. Bistveno je, da so te plasti prepust­ne, da voda na najnižji plasti ne zastaja in da skoznjo ali po njej odteka. Na vrtovih, nastalih v strnjenem naselju, je velik problem, da gradbinci zemljino in gradbene odpadke stlačijo in na njih v globini pol metra stoji voda. Predlagam izkopavanje do osnovne zemljine, šele potem je smiselno nasutje nove zemlje. To pomeni, da je treba odstraniti vse gradbene odpadke in prerahljati osnovno zemljo, kar bo omogočilo odtekanje vode. Če pa je spodnja plast ilovnata, je treba na njej v minimalni globini pol metra poskrbeti za nekajodstotni odklon, da lahko voda odteče (npr. v jašek). Polmetrska plast zadostuje za koreninsko grudo mnogih dreves, če je večja, je treba jamo poglobiti in pod njo narediti drenažo, da se voda nekam steka.

Kakšnih dreves se v bližini hiše izogibamo zaradi korenin?

Agresivni so robinije, orehi, breze – gre za prvobitne, pionirske rastline, vendar tudi te ne poškodujejo temeljev hiše, če so izvedeni v skladu z današnjimi predpisi. S koreninami iščejo hrano in nemalokrat na spojih prodrejo v kanalizacijske in vodovodne cevi. Drugače je s tlakom, ki ga dvigujejo drevesa, pri katerih rastejo korenine navzgor (ambrovec, platana). Tlaka naj ne bo še vsaj še tri četrt metra od površine pod krošnjo.

Koliko od hiše lahko torej stoji drevo, koliko življenjskega prostora potrebuje?

Pomembno je, kako je veliko. Za lipo je manj kot 10 krat 10 metrov premalo, za npr. japonski javor pa zadostuje že 3 x 3 metre. Če je predviden radij drevesa 10 metrov in mu moramo v premeru nameniti 11 metrov in pol, mora biti skoraj šest metrov od hiše. Velika drevesa imajo tudi močan koreninski sistem in se v normalnih okoliščinah, če seveda v tleh ni materiala, ki bi bil prepreka za korenine, ne morejo podreti.

Kaj so zdrava drevesa?

Tudi povsem zdrava drevesa z dobro genetiko bodo, posajena nad gradbene odpadke ali na ozke zelene pasove v mestih, sčasoma shirala. Da bo drevo zdravo, mora biti izbrano za pravo lego, primerno posajeno in dobro oskrbovano. Za ilustracijo naj povem, da zahtevajo nemški predpisi za parkovna ali drevoredna drevesa 18 kubičnih metrov prostora v zemlji (tri krat tri metre na površini in dva v globino). Tudi 20 centimetrov pregloboko posajenemu drevesu bo šlo slabo. Posadimo ga tako globoko, kot je raslo v drevesnici. Gre za to, da pritisk dodatnih plasti nad koreninami povzroči slabši pretok hranil in vode. V mestih pa so površine nad koreninami pogosto povožene, tlakovane in podobno. Slabo vzdrževanje pomeni, da prvo leto drevo ni bilo skoraj nikoli zalito, da mlado ni bilo pravilno obrezano ali nikoli pognojeno.

Kakšne napake pri izbiri in oskrbi najpogosteje opažate?

Neredko si ljudje v majhnem vrtu omislijo velikansko drevo, ki se jim je v drugačnem okolju zdelo idealno, ali majhno, ki se v velikem vrtu izgubi. Kupujejo rastline brez notranje kakovosti, predolgo odlašajo s sajenjem in na sadike v loncu za dalj časa pozabijo, pogoste napake so tudi neprimerna globina sajenja, sadilna jama brez drenaže, premalo humusa v zemlji, sajenje brez opore ali ob drevo pretrdo privezana opora.

Se sadike okrasnih dreves dobijo tudi z golimi koreninami?

Se, v času mirovanja, od novembra do februarja.

Moramo biti pri iglavcih v vrtu na kaj posebej pozorni?

Pravila izbire so enaka kot za druga drevesa. To, da so vedno zeleni, je po eni strani prednost iglavcev, po drugi pa pomeni, da v vrt ne bodo prinašali nobene dinamike.

Kako izbrati drevesa za ublažitev hrupa s ceste?

Primerne so vrste s čim manjšimi in čim bolj gostimi listki, ki naredijo čim več površine. Listavci v času vegetacije praviloma bolje udušijo hrup kot iglavci. Je pa že veliko, da z rastlino zakrijemo izvor hrupa, ker psihološko vpliva na njegovo zaznavanje.

Katera okrasna drevesa so najbolj priljubljena?

Zlasti takšna, ki se spreminjajo (japonski javorji, modne so pisanolistne vrbe ...), kdor pride po eno samo drevo, izbere dekorativno (lepo listje, cvetje, zanimiva oblika, ko je brez listov). Zelo modna so tudi formalno oblikovana drevesa (steblasti javorji, kroglasti javorji, jeseni in robinije), pri katerih si ni težko predstavljati končne velikosti.

Bi izbiro tudi kaj pokritizirali?

Ne, ker si poskuša vsakdo, izhajajoč iz svojega znanja in doživetij, po svojih močeh izbrati drevo, ki mu bo polepšalo okolje. Dojemanje o drevesih bo čez 50 let najbrž drugačno, kot je zdaj; za del ljudi je to že danes potrošno blago, ki se ga lahko znebiš, ko ti ne ustreza več. Premalo je zavedanja, da drevo potrebuje sto let, da zraste, podreš pa ga lahko v dveh urah.