Največji živeči organizmi na našem planetu, velika, med 100 in 300 let stara drevesa, ki so hkrati dom neštetim vrstam organizmov, nezadržno in v veliki meri neopazno izginjajo po vsem svetu. Njihovo število se zmanjšuje povsod: v tropskih gozdovih, v savanah, v gozdovih na severu in celo v mestnih parkih.

Čeprav gre za orjake, ki so večinoma zelo opazni in vsaj v nekaterih okoljih celo nosijo imena in veljajo – upravičeno – za naravno znamenitost in posebno bogastvo in so torej v vseh pogledih vse prej kot neopazni, njihovo izginjanje v svetovnem obsegu poteka skoraj neopazno. Da gre za izginjanje, ki hkrati prav zaradi njihove starosti utegne pomeniti tudi izumiranje, so v eni od decembrskih številk revije Science opozorili trije ugledni biologi: prof. David Lindenmayer iz Centra odličnosti za okoljske odločitve Avstralske nacionalne univerze, prof. Jerry Franklin z Washingtonske univerze v ZDA in prof. William Laurance z Univerze v Uttrechtu na Nizozemskem in z Univerze Jamesa Cooka v Avstraliji.

V svojem članku navajajo podatke, ki neizpodbitno kažejo na veliko zmanjšanje števila največjih in najbolj veličastnih dreves po vsem svetu. Hkrati tudi opozarjajo na razpon groženj, ki pretijo tem orjakom, ki so sicer stoletja kljubovali naravnim in drugim katastrofam, pa tudi na obsežnost posledic njihovega izginjanja. Te bodo opazne in občutne na številnih ravneh, saj imajo ta drevesa zelo pomembno vlogo v zagotavljanju biotske raznovrstnosti gozdov in v ekologiji na sploh, pa tudi v varovanju pred podnebnimi spremembami.

Slovenija je glede gozda med najbolj bogatimi državami v Evropi, ponaša pa se tudi z nekaj veličastnimi stoletja starimi drevesi. Kje rastejo in kakšne so njihove mere, si lahko preberete na www.delo.si.