Sajenje grmovnic: Sveža sadika čim prej v zemljo

21. 10. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Alenka Gorza

grmovnice, sajenje grmovnic

Ker okrasne grmovnice sadimo tako zaradi dekorativnih listov, cvetov ali plodov kot zaradi njihove oblike, s katero razgibajo vrtni ambient, si moramo za izbiro sadik in pripravo sadilnega mesta vzeti dovolj časa. Da bi jim zagotovili ustrezne rastne razmere, vrtu pa skladno združbo rastlin, se je priporočljivo ravnati po načrtu. Ker zlasti za listopadne grmovnice proti koncu oktobra prihaja ustrezen čas sajenja, bomo tokrat opozorili na najpogostejše napake pri kupovanju in sajenju sadik.

Grmi imajo v nasprotju z drevesi že ob površini tal dobro razvejeno krošnjo, saj veje izraš­čajo neposredno iz koreninskega vratu. Ko izbiramo okrasno grmovnico, moramo biti pozorni, da ima takšno obliko že mlada sadika. Neenakomerno obraščenih nam pozneje brez korenite rezi ne bo uspelo »popraviti«. Obstajajo tudi vmesne oblike rasti, ki jim pravimo drevesasti grmi, ki zrastejo do nekaj metrov visoko. Pred nakupom sadike se moramo pozanimati o pričakovanem končnem obsegu – pri današnji izbiri v vrtnih centrih so naprodaj zelo različni križanci ene vrste grmovnic, ki se lahko razlikujejo tudi po obsegu in obliki rasti. Samo za primer: španski bezeg, ki je nekdaj rasel skoraj na vsakem vrtu, si lahko omislimo kot štirimetrski ali pritlikav grm.

Sadilno jamo pripravimo vnaprej

Čeprav imajo grmasto obliko tudi nekateri iglavci, ki so zaradi zimzelene rasti posamično ali v skupinah lep vrtni element čez vse leto, se bomo tokrat osredotočili na listnate grmovnice. Danes je vedno mogoče kupiti okrasne grmovnice v loncih, ki jih lahko sadimo vse leto oz. dokler zemlja ni zmrznjena, še vedno pa velja, da bodo posajene jeseni imele več možnosti, da se dobro ukoreninijo in da bodo naslednje leto preživele sušo in vročino. Ker so jeseni pri nas precej deževne, se namreč zemlja okoli korenin posede in ustvari dober stik z njimi. Če jih sadimo spomladi ali poleti, bomo morali veliko več pozornosti nameniti rednemu, obilnemu zalivanju. Le zimzelene rastline, ki so olistane tudi čez zimo, je priporočljiveje saditi spomladi, ker so zaradi listov in še ne dovolj razvitega koreninskega sistema ves čas v nevarnosti, da bi se ob mrzlih in suhih zimskih vetrovih izsušile.

Grmovnice so dolgožive rastline, na vrtu nam bodo rasle tudi več desetletij, zato je treba izbrati pravšnje mesto sajenja (čas osončenosti, vlažnost, zavetnost itd.) in tla zanje dobro pripraviti. Predvsem ob novogradnjah se je treba prepričati, da je plast zemlje, v kateri se bo razraščal koreninski sistem, dovolj globoka in brez gradbenih ostankov. Dobro je, da prekopljemo čim širši krog okoli sadilnega mesta in da to naredimo vsaj nekaj tednov pred sajenjem, da se bo prekopana prst dobro usedla. V pretežnem delu Slovenije moramo za kisloljubne grmovnice (rododendroni, azaleje, pierisi, rese ...) urediti sadilno jamo s substratom, ki vsebuje velik delež šote. Kako zagotovimo kislo rastišče, smo v prilogi pisali 2. oktobra.

Gole korenine in koreninska gruda

Večina listopadnih grmovnic je naprodaj v času, ko rastline mirujejo, tj. jeseni, potem ko jim odpade listje, saj v tem času najlaže preživijo presaditveni šok. To je zlasti pomembno za sadike z golimi koreninami, ki jih praviloma kupimo pri drevesničarju – prav je, da jih izkoplje tik pred prodajo. V nasprotju z njimi se pri sadikah s koreninsko grudo in tistih, ki so posajene v lonce, zemlja drži korenin, zato bi jih načeloma lahko sadili kadarkoli. A tudi te dobivajo trgovci od domačih drevesničarjev ali iz uvoza najbolj množično jeseni, zato so takrat najbolj sveže, do pomladi pa se že nekoliko utrudijo. Tudi to je eden od razlogov, da se odločimo za jesensko sajenje.

Najpogosteje kupujemo sadike z golimi koreninami pri grmovnicah, ki jih nameravamo posaditi za živo mejo, saj so tudi nekajkrat cenejše od tistih v loncih. Po kakovosti niso nič slabše, ker so bile vzgojene pri bližnjem drevesničarju, imajo to veliko prednost, da so prilagojene na naše rastne razmere in jim ni bilo treba prestati dolgega transporta. V okrasnih drevesnicah jih praviloma ne izkopavajo pred 15. oktobrom. Posaditi jih je treba čim prej po prihodu iz drevesnice, da se jim korenine ne bi izsušile, zato je velika prednost, če imamo sadilno jamo že priprav­ljeno. Če se gole korenine izsušijo, jih je treba za nekaj ur namočiti, najbolje v vodo, pomešano z ilovico. Ta se jih oprime in zadrži vlago.

Pri sadikah v loncu, ki so danes pogostejše kot tiste, pri katerih je koreninska gruda trd­no ovita v tkanino, substrat ne sme biti izsušen. Taki primeri niso redki, predvsem pri substratu z velikim deležem šote. Izsušena šota namreč potegne vodo iz rastline, zato bo imela sadika izsušene korenine in bo po sajenju propadla. Izsušitev preprečimo, če lonec za nekaj minut namočimo v veliko vedro in potem koreninsko grudo potegnemo iz njega. Tako v tkanino ovita koreninska gruda kot tista iz lonca se morata trdno držati korenin in ju moramo pri sajenju čim bolj nepoškodovani prenesti v sadilno jamo. Če je tkanina iz naravnih materialov, nam je ni treba odstraniti, saj bo v zemlji sčasoma razpadla, priporočljivo pa je, da jo ob koreninskem vratu razvežemo.

Bodimo izbirčni

Pri izbiri sadike moramo biti pozorni na njeno kondicijo in zdravstveno stanje. Rastline morajo biti brez znamenj škodljivcev ali bolezni, zgrbančeno lubje in oveneli listi (pri tistih v loncu) so znak izsušenosti. V dobri kondiciji je tista sadika v loncu, ki jo s koreninsko grudo vred zlahka potegnemo iz njega, zemlja se s korenin ne osipa, koreninski laski pa so enakomerno razporejeni po njej. Če so bile korenine na gosto nagnetene ob steni lonca ali so se pri dnu celo nekajkrat ovile okrog zemlje, to pomeni, da so substrat v loncu izčrpale in jim je začelo primanjkovati hranil in vode. Že na videz so slabotnejše. Če smo vseeno kupili tako sadiko, zunanji del koreninskega spleta obnovimo tako, da s škarjami do živega porežemo odmrle, zelo dolge ali poškodovane korenine.

Globina sadilne jame za grmovnice je odvisna od velikosti rastline oz. njenega koreninskega sistema. Sadiko moramo namreč posaditi tako globoko, kot je rasla v drevesnici, zato mora globina jame ustrezati koreninski grudi ali globini koreninskega spleta pri golih koreninah. Bistveno je, da korenine sedejo na rahlo obdelano zemljo, zato dno jame dobro prekopljemo in z vilami zrahljajmo tudi stene. Sadilna jama naj bi bila vsaj dvakrat širša od koreninske grude, pri golih koreninah pa tolikšna, da te zlahka razporedimo po njej. Če je zemlja težka in ilovnata, naj bo jama še malo širša.

Kdaj gnojiti

Navodila za gnojenje okrasnih grmovnic in dreves ob sajenju se razlikujejo glede na to, koliko strokovnjaki zagovarjajo sonaravne metode vzgoje. Ena skupina svetuje, da prsti v sadilni jami primešamo namensko mineralno, organsko gnojilo ali kompost, da bo okrasna grmovnica na začetku hitreje napredovala, medtem ko je druga naravnana bolj dolgoročno in želi te dolgožive rastline prisiliti, da bi se na začetku rasti same potrudile in v iskanju zadostne količine hranil razvile bolj razvejen koreninski sistem. Ti strokovnjaki svetujejo, da okrasne grmovnice ali drevesa začnemo gnojiti šele leto po sajenju. Gnojilo, najbolje kompost, posujemo le na površini, saj dobijo rastline tudi v naravi hranilne snovi od zgoraj. Med zasipavanjem sadilne jame z dobro razdrobljeno prstjo držimo sadiko v pokončnem položaju in pazimo na višino, do katere je bila posajena prej. Po koncu nasuto zemljo utrdimo tako, da jo zahodimo. Grmovnice ob sajenju ne potrebujejo opore. Takoj jih moramo obilno zaliti, kar pomeni s tridesetimi litri ali več. Če smo upoštevali priporočila o velikosti sadilne jame in je okoliška zemlja dovolj rahla, se rastlina zaradi prevelike količine vode ne bo utopila. Premajhna sadilna jama pa utegne predvsem pri ilovnati zemlji zadrževati vodo, zaradi česar korenine ne morejo dihati. V prvih letih po sajenju so rastlini pri črpanju vode velika konkurenca trave in pleveli, zato naj bo kolobar okoli njej okopan, lahko pa je tudi nasut z zastirko iz naravnih materialov. Na novo posajene grmovnice moramo redno (npr. tedensko) obilno zalivati, kar lahko pozimi počnemo, dokler zemlja ne zmrzne.

Priporočljivo je, da grmovnicam takoj po sajenju obrežemo za približno četrtino kroš­nje. Zaradi majhnega obsega si bodo hitreje opomogle. Odrežemo poškodovane, uvele, šibke, štrleče ali v notranjost grma rastoče poganjke. Ponavadi jih odrežemo do navz­ven obrnjenega popka.

-----

Dobro je vedeti

Pri grmovnicah, posajenih v posode, je večja nevarnost izsušitve (tudi zimske) in temperaturnih šokov v območju korenin, saj nimajo stika z okoliško zem­ljo, kot ga imajo tiste na vrtu. Pogosto stojijo pod kakšnim nadstreškom, zato so prikrajšane za padavine. Redno moramo preverjati vlažnost substrata, pozimi pa jih premakniti v zavetno lego ob hiši, kjer so temperaturna nihanja manjša.

Če imamo na vrtu tudi sadno drevje, se pri izbiri okrasnih grmovnic izognimo tistim, ki so gostiteljice bolezni ali škodljivcev sadnih vrst. Bakterija, ki povzroča hrušev ožig, okuži tudi šmarno hrušico, japonsko kutino, glog, panešpljice, japonsko nešpljo in ognjeni trn. Pri panešplji, ognjenem trnu in glogu je okužba celo prikrita. Za hruševo rjo pa so ugotovili, da je pogostejša v bližini nekaterih vrst okrasnih brinov.

Pri izbiri grmovnic za celinski del Slovenije se omejimo na prezimno trdne vrste, to so tiste, ki dobro prenašajo nizke zimske temperature. Ljubitelji sredozemskih vrst lahko ljubiteljice milih zim posadijo na zračne prisojne lege ali pa jih, posajene v čebre, pozimi prestavijo v zaščiten prostor.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE