11. 11. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Mavric Pivk
biodinamično kmetovanje, Monika Brinšek, biodinamična kmetija
Biodinamična kmetija: S pravim vrstenjem vrtnin manj težav
11. 11. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Mavric Pivk
biodinamično kmetovanje, Monika Brinšek, biodinamična kmetija
Družinska kmetija Brinškovih v Vrbnjah na Gorenjskem bo še dolgo v zimo omogočala, da bo gospa Monika večino sestavin za kosilo prinesla z njive tik pred pripravo. Vrtnine tako ne bodo zgubljale hranilne vrednosti – iskanje hrane, ki ne bi obremenjevala organizma z nepotrebnimi dodatki, je bilo prvi razlog, ki jo je pripeljal do biodinamičnih načel. Drugi je bil, da sta z možem želela podedovano kmetijo, na kateri so tudi v preteklosti ravnali ekološko, oplemenititi.
Čeprav pridelujeta le za družinske potrebe, sta jima bila ekološki certifikat in znak Demeter – za zdaj so še v preusmeritvi – v izziv. Inženirka geodezije se je pred več kot dvema desetletjema tudi zaradi omajanega zdravja osredotočila na domačo preskrbo, ki je zdaj prerasla v kmetijo s sklenjenim krogom, na kateri imajo dve kravi in tri teleta. Eno od glavnih načel biodinamične pridelave je namreč samozadostnost kmetije, na kateri gojijo tudi živali, ki jih potrebujejo za gnoj. Ta je pomembna sestavina komposta, da lahko rastline oskrbi z vsemi potrebnimi snovmi. »Ne samo naučena načela, tudi lastne izkušnje so nama z možem pokazale, da je prsti na naši njivi, ki leži na rečnih naplavinah, nekaj manjkalo, dokler je bil kompost le iz rastlinskih ostankov,« pripoveduje Monika Brinšek. Rastline so bile sicer zelo zdrave, a solatnice in cvetača niso hotele tvoriti glavic.
Kompostni kup
Za gnojenje bistveni kompost pri njih pripravljajo na dveh kupih, na enega odlagajo običajne rastlinske in kuhinjske ostanke, na drugega tudi zdrobljene veje od obrezovanja sadnega drevja in ostanke vrtnin, pri katerih so opazili težave z zdravjem. Tja denimo odložijo krompirjevo cimo in populjene paradižnike, ki jih rade okužijo plesni. Pri njih za vmesne plasti na kup nasujejo goveji gnoj. Dan pred našim prihodom so enemu od kupov dodali biodinamične kompostne preparate: posušene kamilice, koprive, rman in hrastovo lubje, v naši navzočnosti pa ga je gospa Monika poškropila še s tremi litri baldrijanovega preparata. Vse to pospešuje razpadanje, oziroma kot pravijo biodinamiki, sestavine v kupu harmonizira. Na pomlad ga bodo premetali in postopek ponovili. Takrat bi bil že primeren za gnojenje, a bodo uporabili zorjenega dve leti.
Podobno kot v večjem delu Slovenije je jesenska slana polja v Vrbnjah obiskala pred mesecem dni, a razen nekaj nežnih cvetic nismo opazili posmojenih rastlin. Občutljivejša zelišča, ki jih je želela zavarovati, je naša gostiteljica večer pred napovedano ohladitvijo poškropila z baldrijanovim preparatom, ki po njenih besedah rastlinam pomaga, da brez škode prestanejo tudi temperature do minus pet stopinj, sicer pa izbor rastlin in kolobar na njivi namenoma načrtuje tako, da jeseni na njivi čim dlje ostanejo poljščine in vrtnine, ki jim mraz ne škodi ali ga imajo celo rade. Takšni so zimski radiči, gomoljna zelena ter rdeči in zeleni listni ohrovt, ki ju obirajo vse do pomladi, vso zimo bodo v zemlji ostali koreni pastinaka in por, nenavadno debelo korenje nantes pa vsaj do konca novembra. S pobiranjem korenovk je povezana tudi priprava ob robu njive, ki je skoraj nismo mogli spregledati: boben pralnega stroja z ročko kot pri lajni se odlično obnese za pranje korenov in gomoljev za sprotno porabo. »Gre za izum zanesenjakov na eni od delavnic, na kateri so mladi spoznavali delo na kmetiji,« pojasni gostiteljica. Sicer pa korenaste poljščine odlično prezimijo v zabojčkih za zasip v hladnem starem hlevu.
Kolobar za zdrave rastline
V soseščini korenovk, kapusnic, petbarvne blitve in zimskega radiča na njivi so pozornost pritegnile podolgovate zaplate nizkega žita. Težko sivo nebo je bilo nemara pravšnje ozadje, na katerem so se dobro razlikovali odtenki zelenila – od živo zelenih nežnih bilk do malce porumenelih grmičkov. »Za zeleno gnojenje v vse prazne vrste takoj posejemo pšenico – tako ni plevela, in ko poraste, jo pokosimo za živino, pred obdelavo pa s strojem večkrat površinsko obdelamo. Takšno zeleno gnojenje zemljo obogati, koreninice jo rahljajo, kar je zlasti pomembno na plitvi zemlji, ki zaradi kamnitih nanosov ne prenese globokega oranja,« razloži Monika Brinšek. Na manjših površinah za ta namen posejejo tudi ajdo ali facelijo, ki se ji zdi posebno primerna za vrtičkarje.
V preteklih dneh je na listu velikega formata izrisala poljine na njihovi v štiri pasove razdeljeni njivi, označila letošnje posevke, težave in njihovo obvladovanje, tu in tam pa že vnesla kulture, ki jim bodo sledile spomladi. Ustrezen kolobar je namreč bistveno sredstvo, s katerim biodinamiki omejujejo razširjanje rastlinskih škodljivcev in bolezni. Vsaka od štirih poljin je v določenem letu namenjena eni skupini rastlin: tistim, ki jih gojimo zaradi listov, plodov, korenin in cvetov. Zapisani vrstni red predstavlja vrstenje, za kakršno se je odločila gospa Monika. Do njega jo je pripeljalo preskušanje, kdaj je z rastlinami najmanj težav. Povezano je tudi z njihovimi potrebami po hranilih oziroma gnojenju. »Nikoli denimo ne gnojimo korenovk (tako biodinamiki pravimo rastlinam, ki jih gojimo zaradi podzemnega dela, tudi čebuli in česnu) in stročnic, ki same vežejo dušik iz zraka,« pove.
Biodinamični preparati
Leto vremenskih skrajnosti, kakršno je bilo letošnje, je zahtevalo posebej pozorno opazovanje rastlin, da so se jim lahko prilagodili in jim pomagali z biodinamičnimi preparati in pripravki, časom sajenja ... Sušo je pomagalo premostiti škropivo, za katero so v vodi dinamizirali (mešali) gnoj iz roga. Spodbuja namreč kalitev in boljšo rast korenin. »Od biodinamičnih preparatov so poleg tega pomembni še gnoj po Mariji Thun, ki je namenjen za dognojevanje površin, kremen iz roga in razni zeliščni čaji. Trikratno škropljenje s čajem iz njivske preslice pomaga zoper rastlinske plesni (če bi ga uporabili večkrat v enem letu, bi naredilo grudasto zemljo), ob izredno hudih težavah z glivičnimi obolenji pa dodatno škropimo s sveže pomolzenim mlekom, ki je v razmerju ena proti ena zmešano s toplo vodo.« Med zeliščnimi pripravki so tudi koprivni čaj proti ušem, koprivna gnojevka za gnojenje in pelinov čaj proti insektom. Kdor ima zelišč za čaj dovolj, razloži sogovornica, lahko škropi neposredno, drugače pa naj jih predpisani čas meša z vodo, da ta prejme informacijo o dodani učinkovini.
V društva Ajda povezani biodinamični pridelovalci večino kompleksnejših pripravkov, kakršni so gnoj in kremen iz roga ter gnoj po Mariji Thun, pripravljajo skupaj, saj zahtevajo dolgotrajno mešanje in primeren prostor, glinene posode za dinamiziranje pa ima večina doma. Pri Brinškovih smo lahko videli, kako si olajšajo dolgotrajno mešanje. Dolga palica, ki je na spodnjem koncu podobna brezovi metlici, je zgoraj s kovinsko zanko vpeta pod napušč vrtne lope. Potem ko jo nekajkrat obrnejo in spustijo, se še lep čas vrti sama.
Prosta reja živali
Za živali na biodinamičnih kmetijah je pomembno, da se vse leto gibljejo na prostem. Medtem ko teleta tudi prenočijo na pašniku in velikokrat sploh ne marajo za lopo, kamor se lahko umaknejo, kravi zaradi večerne in jutranje molže prenočita v odprtem hlevu, v katerem so pokrite le jasli in ležišče. »Takšna oskrba jim očitno ustreza, zdravstvenih težav je precej manj kot nekdaj, ko so bile pozimi zaprte. Pred zimo dobijo debelejšo dlako. Prav zanimivo je opazovati kravi, ko spokojno stojita sredi trdega mraza v odprtem delu hleva, medtem ko sneži nanju.« Mleko, ki ga Brinškovi vsak drugi dan oddajajo, za domače potrebe predelujejo v maslo, kislo mleko, skuto in sir, teličke pa vsako leto oddajo.
Pravzaprav si petčlanska družina, v kateri pri delu pomagajo vsi otroci, doma pridela vso hrano, le žito (piro in ajdo) kupijo pri ekološkem kmetu. Letos so na desetini hektara (tolikšna je bila najmanjša površina, za katero je bilo mogoče dobiti dovoljenje) gojili tudi industrijsko konopljo za olje. »Zlasti sušenje je zapleteno, zato bo najbrž ostalo pri eksperimentu,« pove sogovornica.
Sama se je z biodinamiko prvič srečala leta 1990, ko je Meta Vrhunc iz društva Ajda začela izdajati setvene koledarje praktične utemeljiteljice tega načina pridelave Marije Thun; pozneje si je priskrbela literaturo in obiskovala tečaje. Tako se je denimo letos odločila za izpopolnjevanje v astronomiji, da bi lahko samostojno spremljala konstelacijo planetov, na katerih temeljita setveni koledar in razporeditev dnevov, primernih za posamezno delo. »A tudi začetnik lahko dobro dela, če se ravna po setvenem koledarju, zna opazovati rastline in si izkušnje zapiše. Zame osebno je bilo svojevrstna potrditev, da biodinamična načela res delujejo, obdobje porodniškega dopusta za zadnjo hčerko. Ko imajo prednost otrokove potrebe, ne izbiraš časa, da bi opravil določeno delo. Najočitneje se je vpliv pravih dni pokazal pri pripravi ozimnice. Pokvarili so se zgolj shranki, ki niso bili narejeni na priporočeni dan.« Priprava ozimnice po biodinamičnih načelih je ena njenih najljubših tem letošnjih študijskih krožkov, ki jih vodi v okviru Andragoškega centra Slovenije in so postali del njenega ritma. Druge so še o kompostiranju, pridelavi semena in peki kruha. Omogočajo ji tudi, da spremlja, kako zelo se je v dveh desetletjih spremenil odnos Slovencev do biodinamičnih pridelovalcev – če so imeli nekdaj njihova načela za prifrknjena, so zdaj vse bolj odprti do prednosti biodinamike, podprte z znanstvenimi dokazi.
-----
Čaj iz njivske preslice
Škropivo, ki pomaga pri težavah z glivičnimi boleznimi rastlin, pripravimo iz sveže ali posušene njivske preslice, ki jo naberemo konec avgusta na dan za plod. Zelišče damo v hladno vodo in eno uro kuhamo na blagem ognju. Za 10 litrov vode vzamemo 10 dag zelišča.
Zavod Demeter
Zavod Demeter je neprofitna organizacija, katere namen je zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore razvoju biodinamičnih kmetij v Sloveniji. Predstavlja tudi skupino pridelovalcev, ki kmetujejo po načelih biodinamičnega gospodarjenja in se po predpisih, skladnih s smernicami EU, vključujejo v shemo kakovosti: ekološka pridelava in ekološka predelava – višja kakovost. V njej so biodinamične kmetije, ki to želijo in izpolnjujejo pogoje. Imajo certifikat za biodinamično pridelavo in predelavo, pa tudi ekološki certifikat. Zavod se je v prizadevanju, da bi pri nas do leta 2020 delovalo 80 biodinamičnih kmetij, ki bi obdelovale do 1000 ha, prijavil na razpis za nepovratna sredstva v okviru ukrepa 133 – Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane. Poleg povečanja biodinamične pridelave spada med njegove cilje tudi ozaveščanje javnosti o takšnem kmetovanju.