V letošnjem mokrem letu je bila doslej ključna uporaba škropiva, narejenega iz gnoja iz roga, ki pomaga rastline varovati pred glivičnimi boleznimi, pišemo v prispevku Rastlina raste za tistega, ki jo obdeluje. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo pripravo in značilnosti pripravkov za škropljenje, ki jih povzemamo iz knjižice Preparati, ki jo je izdala Založba Ajda Vrzdenec, avtorice Mete Vrhunc. Ker je izdelava pripravkov precej kompleksna in ker jih pridelovalci za škropivo čez leto uporabljajo v zelo majhnih odmerkih, podobno kot homeopatska zdravila, jih v Društvih za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda pripravljajo skupaj.

• Gnoj iz roga ali preparat 500

Preparat posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastline se pod njegovim vplivom bolje povežejo s silami zemlje in naredijo več korenin. Uporablja se tudi za blažitev posledic suše.

Za izdelavo potrebujemo votel rog krave, ki je najmanj enkrat telila, in čvrst kravji gnoj brez stelje. Rogove, napolnjene z gnojem, zakopljemo konec septembra. Položimo jih v dobri humozno zemljo z odprtino rahlo navzdol, tako da so prekriti s 30 do 40 cm zemlje. Izkopljemo jih spomladi, čas je naveden v setvenem koledarju. Preparat ne sme smrdeti, temveč vonjati po gozdni zemlji. Zrel gnoj iz roga, oblikovan v kroglice in posušen, hranimo v lončeni ali leseni embalaži, prekriti s šoto.

Škropivo za 1 ha zemlje izdelamo tako, da vzamemo 12 dag gnoja iz roga za 40 litrov vode. Eno uro mešamo izmenično v eno in drugo smer, da v posodi nastane skoraj do dna segajoč lijak.

Fino razpršeno škropivo naj bi uporabili v treh urah po mešanju. S preparatom škropimo enkrat pozimi, ko zemlja počiva, in trikrat pred posevki. V teh primerih škropimo zemljo. Le za preprečevanje posledic suše škropimo tudi po rastlinah.

• Kremen iz roga ali preparat 501

Kremenov preparat daje rastlinam sposobnost, da bolje uporabijo svetlobo. Pospešuje asimilacijo in zorenje in krepi zdravje rastlin. Deluje preko njihovih zelenih delov, zato ga uporabljamo v času vegetacije in z njim škropimo po rastlinah.

Za izdelavo potrebujemo votel rog krave z več obroči in kremen v kristalni obliki (gorsko strelo, kvarcit, ahat flin ali ortoklaz). Kremen fino zdrobimo. Takoj po veliki noči, na dan za cvet, tako pripravljenega eno uro mešamo z deževnico. Gosto maso napolnimo v rogove, te postavimo navpično in čez en dan vodo, ki se je nabrala na vrhu, odlijemo, odprtino pa zamažemo z vlažno ilovico. Rogove zakopljemo v zemljo na dan za cvet, ki je označen na setvenem koledarju Marije Thun. Položimo jih v dobri humozno zemljo z odprtino rahlo navzdol, tako da so prekriti s 30 do 40 cm zemlje. Izkopavamo jih na dan za cvet v prvi polovici novembra, vsebino rogov pa pretresemo v steklen kozarec, ki ga hranimo na soncu.

V normalnih letih škropimo trikrat na priporočene dneve, najbolje do 8. ure zjutraj ali popoldne.

• Preparat iz kravjeka po Mariji Thun

Kravjek po Mariji Thun izboljšuje strukturo zemlje, presnovo v njej, nastajanje humusa in preperevanje komposta. Za izdelavo potrebujemo 50 litrov lepo oblikovanega kravjeka, 10 dag fino zmletih jajčnih lupin in pol kilograma bazaltnega peska in po eno malo žlico zeliščnih kompostnih preparatov (rman, kopriva, hrastovo lubje, regrat, baldrijan).

Sestavine brez kompostnih preparatov v lesenem čebru neprekinjeno mešamo eno uro. Nato polovico stresemo v lesen sod brez dna, do polovice vkopan v zemljo, temu dodamo polovico kompostnih preparatov; enako naredimo še z drugo polovico vseh sestavin, s katero napolnimo sod. Prelijemo s tekočino iz baldrijanovega preparata. Sod pokrijemo, po štirih tednih maso premešamo in jo pustimo zoreti še dva tedna.

Za hektar škropiva mešamo četrt kilograma preparata na 40litrov vode. S preparatom škropimo predvsem takrat, ko trosimo gnoj ali kompost, ko vdelamo v zemljo zeleno gnojenje, po pokošenih travnikih. Z njim škropimo po tleh, ne po rastlinah.