Biodinamično kmetovanje: Največ prihajajo mlade družine

16. 11. 2012 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Leon Vidic/Delo

biodinamično kmetovanje, živali, hrana, pridelki

Sonce še ni prepričljivo kazalo namena, da bo predrlo jutranjo meglo, na tlaku pred gospodarskim poslopjem pa so muce tako razposajeno igrale nogomet z orehovo lupinico, da so vanj vključile tudi kakšen košarkarski met. Domačim se vedno pridružijo še mačke iz »pol vasi«, saj dobro vedo, kdaj se pri hiši molze, pravi gospa Cvetka Videmšek. Njihova kmetija Pri Cajhnu v Dobu pri Domžalah sodi med 32 imetnikov certifikata kakovosti Demeter v Sloveniji, ki zagotavlja pridelavo in rejo živali po biodinamični metodi.

Odločitev za novi način kmetovanja je bila tesno povezana s predavanjem Mete Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec, ki se ga je gospa Cvetka leta 1998 udeležila v okviru vrtičkarskega krožka. »Napovedali so le, da bo tema povezana s kozmičnimi vplivi v naravi. Informacije Vrhunčeve so bile zame povsem nove, zelo me je prevzelo, kolikšno moč imajo sile, povezane s konstelacijo nebesnih teles, na rastline. Že prej sem z zanimanjem brala, da tudi pri nas kmetujejo povsem naravno kje v hribih, bogu za hrbtom, da bi bilo to mogoče pri nas v bližini industrije, pa se mi je zdelo neverjetno. Ko sem na predavanju o biodinamični metodi izvedela, da je to izvedljivo, pa za nov način na naši kmetiji ni bilo več nobenih zadržkov. Še isto leto smo se vključili v društvo Ajda, takoj v kontrolo in leta 2000, v tretjem letu, pridobili certifikat Demeter,« pojasni začetke. Sedem let prej je namreč izgubila službo v domžalskem Mlinostroju in vmesno obdobje, ko so bili pri hiši štirje šolajoči se otroci in samo moževa plača, je bilo zanjo obdobje razmišljanja in iskanja, česa novega se oprijeti na kmetiji, da bi pomagalo preživeti družino in zagotovilo zanesljivo prihodnost. Preusmeritev je bila tako hitra, ker je po času negotovosti našla, kar je iskala.

Kaj je bila v primerjavi s prejšnjim načinom kmetovanja največja razlika? Bistveno drugačen je izbor poljščin, prej so sadili v glavnem krompir, sejali korenje, koruzo, nekaj pšenice in vrtnine za porabo doma, prodali so nekaj krompirja in koruze, velika razlika v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom pa je bila, da so tako kot drugi kmet­je po »uradni« kmetijski doktrini koruzo in pšenico krmili tudi kravam, da bi dajale več mleka. Zdaj, ko se govedo (pet krav dojilj in pet telet) na njihovi kmetiji giblje predvsem v ogradi, ga krmijo s suhim senom ali svežo travo, občasno tudi deteljo iz bal, ki se jeseni ne more več posušiti. Da bi se živali pasle, kar bi bilo idealno, imajo premalo travnikov. Za biodinamično živinorejo (primerljivo stroge so tudi zahteve v ekološkem kmetijstvu) je torej pomembno čimveč gibanja na prostem in dobra krma, brez vsakršnih kemičnih in hormonskih spodbujeval.

White lady, mati ekoloških sort krompirja

S prehodom na biodinamični način kmetovanja so začeli sejati piro, starodavno sorto pšenice, po kateri je čedalje več povpraševanja in jo meljejo doma, nekaj ajde za moko in ajdov čaj, oves, ki ga v času cvetenja porežejo za ovseni čaj (oves velja za eno od superživil), predvsem pa več rdeče pese, rdečega korenja, čebule, česna, muškatnih buč, repe, zelja in seveda krompir. Takšne letine, kakršna je bila lanska, še ne pomnijo – s krompirjem so dobili zagon predvsem, odkar je na trg prišlo seme sorte white lady, ki ji pravijo mati vseh ekoloških krompirjev. »Že osem let imamo svoje seme in vsako leto nam bolje rodi, stranke pa so se ga tako navadile, da bi ga rade še za seme,« pove sogovornica. Pomembno je tudi, da se pri pripravi sadilnega načrta prilagajajo povpraševanju.

Nič ni težko narediti

Posebno poglavje so seveda biodinamični pripravki za škropljenje rastlin in kompostni pripravki, ki pospešijo kompostiranje hlevskega gnoja. »Od začetka se ti od vseh podrobnosti, ki so zate nove, v glavi kar vrti, pa nič ti ni težko narediti. Marsikdaj so šli že vsi v družini spat, sama pa sem še kar tekala okoli in škropila posevke z zdravilnimi čaji. V začetku me je navdušenje kar nosilo, pozneje sem se unesla, a je veliko veselje, ko se na svoje oči prepričaš, da preparati delujejo. Tako mi je denimo v letu, ko nam je toča zgodaj poleti potolkla posevke, uspelo, da sem z vsakodnevno oskrbo dosegla, da so se lepo obnovili. V biodinamično kmetovanje pač vključiš več svoje energije, naučiš se opazovati naravo in si z rastlinami bolj povezan,« pripoveduje gospa Videmšek.

Ena največjih težav je bila pred 15 leti, kje priti do biodinamičnega ali vsaj ekološko pridelanega semena, se vključi v pogovor njen soprog Andrej. Zdaj je že precej drugače, takšno seme prideluje in uvaža Amarant, k nam pridejo tudi semena Demeter iz Avstrije. Na sedem hektarov in pol veliki kmetiji (dva hektara in pol je njiv, drugo pa so travniki, vsa zemljišča pa so precej ločena od njiv, na katerih sosedje pridelujejo konvencionalno) seveda ne gre brez strojnega dela, dveh traktorjev s priključki, od katerih so za ekološke načine kmetovanja nepogrešljiva česala, pove. Z njimi počešejo žito, krompir, celo travnike, s čimer se v biodinamiki na določen dan posevku da ritem, energijo, se ga prezrači in iz njega populi droben plevel. Brez take majhne freze z osipalnikom, kakršne uporabljajo tudi vrtičkarji in vrtnarji, pa v biodinamiki v naših razsežnostih sploh ne gre,« demonstrira njeno uporabo. Uporabljajo jo za okopavanje in rahljanje med vrstami posevkov, pa kljub temu ostane še veliko ročnega dela. Z motiko okopljejo prostor med rastlinami, tudi veliko sajenja je ročnega. Seveda pa imajo velika biodinamična posestva v tujini več prilagojene mehanizacije.

Posebno v sušnem poletju, kakršno je bilo letošnje, se je izkazal tudi pomen zastiranja posevkov, ki ohranja vlago in bistveno zmanjša kaljenje plevelov. V boju proti njim in škodljivcem pa je odločilno kolobarjenje, ki je eden od temeljev biodinamike, pa tudi drugih sonaravnih metod pridelave. Pri Cajhnu tako za deteljo, ki v treh do štirih letih obogati in spočije zemljo, posejejo žita, potem pridejo na vrsto poljščine, kot so krompir, pesa, repa, čebula, česen, korenje, potem pa lahko spet žita.

Kozmični ritem in biodinamični pripravki

Ljudem, ki biodinamični način kmetovanja opazujejo bolj od daleč, se zdita najbolj zapletena razumevanje kozmičnih ritmov, na katerih temelji setveni koledar, in učinkovanje pripravkov, kakršna sta denimo gnoj iz roga in kremen iz roga. Kako je s tem v praksi? Upoštevanje setvenega koledarja Marije (gospa je preminila letos) in Matthiasa Thuna za imetnike certifikata Demeter sicer ni obvezno, vendar te izkušnje naučijo, da je za uspešnost letine zelo pomembno, medtem ko vsi člani društev Ajda dobijo program s termini in informacijami za mešanje pripravkov. Urejeno je tako, da jih naredijo za vse člane skupaj: gnoj in kremen iz roga delajo prav pri Cajhnu, njihovo mešanje za škropiva, kar je dolgotrajen postopek, pa poteka na sedežu domžalskega društva. Biodinamična skupnost je tudi sicer med seboj zelo povezana, prek društev Ajda in Demeter pa je vzpostavljena mreža strokovnjakov, ki podpirajo kmete na terenu in v Sloveniji red­no predavajo.

Cajhnovi so samopreskrbna kmetija, kar ne pomeni le, da je vsa razširjena družina, ki z vnuki zdaj šteje že 17 članov (tri hčere z družinami živijo drugod, a sodelujejo pri večjih delih), čez leto preskrbljena, samopreskrbnost je tudi eden od temeljnih pogojev za biodinamične kmetije, na katerih mora biti sklenjen naravni krog. Živina je pomembna, da ima kmetija svoj hlevski gnoj, vsa krma pa zraste na njenih poljih in travnikih.

Videmškovi več kot polovico pridelkov prodajo, enkrat na teden jih ponudijo na biodinamični tržnici v Podrečju pri Domžalah, večino pa prodajo na kmetiji. V 15 letih so jih stranke že toliko spoznale, da njihovim pridelkom zaupajo, prihajajo mlade družine z otoki, ki želijo ohraniti stik z naravo, otroci imajo priložnost pobožati telička ali pujsa in spoznavajo, kako zraste hrana. Hčerka Andreja, absolventka komunikologije, opaža, da je ozaveščenosti pri mladih čedalje več, veliko njenih vrstnikov želi hrano, pridelano na bližnji ekološki kmetiji. Opaža, da starši najdejo pot do njih takrat, ko začnejo pri otroku uvajati gosto hrano, da bi že od začetka poskrbeli za trden imunski sistem z biološkodinamičnimi živili, ki so dokazano polnovrednejša.

Bi se dalo na tolikšni kmetiji preživljati zgolj z biodinamičnim kmetovanjem? Tako starši kot hči so prepričani, da to ima perspektivo; omisliti pa bi si morali še rastlinjak za vrtnine, da bi bila preskrba čez vse leto stalna, se morda povezati še s kakšnim kmetom, da bi stranke dobile vse pridelke na enem mestu, in se več ukvarjati s trženjem. Ko bo Andreja končala študij, se namerava posvetiti prav temu. Zanje je najugodnejša prodaja na domu, ki zagotavlja takojšnje in boljše plačilo, ker je brez posrednikov, prav zato ji zaupajo tudi kupci. Vendar s certifikatom Demeter ne boš obogatel, pravi gospod Andrej, je pa mogoče kakovostno preživeti. S kakovostjo ne misli samo na finančno plat in zdravo hrano, temveč tudi na vrednote, ki jih spodbuja tak način kmetovanja. Navede zgled iz tujine, kjer se z biodinamiko ukvarjajo tudi tisoč hektarov velika posestva z državno podporo in kjer so vnaprej odkupljeni vsi pridelki. Na njih namreč delajo varovanci zavodov za invalidno mladino, se ob delu rehabilitirajo, potrjujejo in nekaterim tudi samim uspe osnovati kmetijo.

---

Temelji biodinamične pridelave

Pri oskrbi rastlin in živali se upoštevajo:

  • sozvočje z naravnimi in kozmičnimi ritmi in energijami;
  • uporaba setvenega koledarja Marije in Matthiasa Thuna;
  • kolobarjenje v zaporedju impulzov za plodovke, korenovke, cvetnice in listnate rastline;
  • uporaba biodinamičnih pripravkov za kompost (regrat, rman, kopriva, kamilice, baldrijan, hrastovo lubje) in za škropljenje (gnoj iz roga, kremen iz roga);
  • gnojenje s kompostom;
  • prepovedani so: mineralna gnojila, sintetična škropiva, genetsko obdelana semena in sorte.
     

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE