Leta 2009 sem iz Finske prinesel seme ideje o čiščenju države v enem dnevu. Leta 2010 sem se v Italiji zavedel razsežnosti pojava ekoloških naselij in njihovega pomena pri reševanju žgočih svetovnih problemov. V letu 2011 sem spoznal pomen vode kot strateške surovine in videl praktičen primer obnavljanja vodne pokrajine, kakršnega bi bilo vredno vpeljati prav povsod. Le kaj se mi obeta letos?

Dobrodošli v Indiji!

Razmere na farmi madžarske Skupnosti za zavest Krišne so bile ob našem prihodu takšne, da so nam gostitelji kar odprto izražali dobrodošlico v Indiji. 38°C, izpadi elektrike, borna internetna povezava (če sploh), preproste sobe brez luči, asketska hrana, res kot v Indiji.

Krišnova dolina se razvija že 18 let na podlagi naukov A. Č. Bhaktivedante Swamija in pod budnim očesom Šivarame Swamija, duhovnega učitelja večine prebivalcev vasi. Teh je več kot sto, okrog šestdeset pa se jih je naselilo tudi v okolici doline, v vasi Somogyvamos. Do zdaj so pripadniki skupnosti kupili še tretjino zemlje v tej vasi, ne manjka pa zanimanja za nakup še več posestev.

Vas je tako rekoč popolnoma odklopljena od glavnih omrežij sodobne družbe. V večini hiš ni elektrike, tam, kjer je, jo pridobivajo s sončnimi celicami, ob redkih primerih, ko je potrebujejo več, priklopijo agregat. Vodovod je lasten iz tristo metrov globoke vrtine. Čez prej pusto pokrajino so zasadili 380.000 dreves (okrog 1000 različnih vrst) in izkopali več jezer.

V ličnem hlevu je več krav, ki nikoli niso skotile telička, pa vendar že mnoga leta dajejo mleko. Hrano za lastne potrebe pridelajo na zemlji, ki jo obdelujejo izključno z delom volov. Kot v Indiji, prav zares!

Na osrednjem prizorišču pred templjem so v dveh velikih šotorih že potekale priprave na srečanje ekovaščanov in navdušencev nad idejo ekovasi iz več kot 30 držav, skoraj z vseh kontinentov. 

Celotno reportažo si lahko preberete v tiskani izdaji Sobotne priloge ali na www.delo.si.