Pri biodinamiki se organska snov v tleh ne izgublja

1. 2. 2012 | Besedilo: Julijana Bavčar

organska snov, biodinamika, dr. Matjaž Turinek

Za rodovitnost pridelovalne zemlje je izrednega pomena vsebnost organske snovi v njej, saj brez nje ni življenja. Odvisna je od načina gnojenja in sistema obdelave in tehnoloških postopkov. Znanstveniki so ugotovili, da je biodinamična pridelava v kmetijstvu edini način, ki ne povzroča izgub vsebnosti organske snovi v tleh.

Organske snovi v prsti so vsa živa bitja, ki so odmrla, bodisi rastline (vnašamo jih z zelenim gnojenjem, ostanki rastlin po pobiranju pridelka, podoravanjem posevkov, kompostom ali hlevskim gnojem) ali živali (tiste, ki so poginule v tleh).

O pomenu organske snovi v tleh smo že pisali v članku Najbolj trajnostna pridelava, v katerem smo se o primerjavi biodinamike in drugih pridelovalnih načinov pogovarjali z dr. Matjažem Turinkom, ki je na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opravil doktorat s področja biodinamičnega kmetovanja.

Prevladujoč način obdelave zemlje v Evropi je oranje. Poleg tega, da je energijsko zelo potraten, povzroča zelo veliko izgubo organske snovi v tleh. Po Turinkovih besedah so znanstvene raziskave, opravljene doslej, pokazale, da se izguba organskih snovi v zemlji po 20 letih v različnih sistemih precej razlikuje, in sicer:

  • le pri biodinamični pridelavi  se izhodiščni delež organske snovi v tleh ni izgubil, temveč se je za odstotek celo povečal;
  • v ekološki pridelavi se je (kljub gnojenje z organskimi gnojili) v 20 letih izgubilo 10 odstotkov organske snovi;
  • v konvencionalni pridelavi (gnojenje z mineralnimi gnojili) pa se je je izgubilo od 20 do 25 odstotkov.

Ugotovili so, da je glavni razlog za najugodnejše rezultate v biodinamiki dodajanje kompostiranega hlevskega gnoja (trajne oblike humusa, ki nastanejo iz njega, namreč rastlinam edine na dolgi rok zagotavljajo potrebne snovi), odločilno  vlogo ima pri tem pa ima tudi uporaba biodinamičnih (zeliščnih) kompostnih pripravkov. Dr. Turinku smo zastavili vprašanje, kako je mogoče vedeti, da imajo res tolikšen vpliv. »To so dokazali z raziskavami, v katerih so primerjali kompost z biodinamičnimi pripravki in tistega brez njih. Ugotovili so, da poteka proces kompostiranja v prvem primeru bolj hitro oz. intenzivno (večja temperatura, ki ubije bolezenske klice, v kompostu se zadrži več kisika in hitreje pride do končne oblike komposta. Šlo je za poskuse, opravljene po vseh standardih znanstvenega dela (so ponovljivi, kar pomeni, da so do enakih rezultatov pripeljale tudi ponovitve).

V Nemčiji v okviru biodinamične pridelave že preskušajo alternativen način obdelovanja zemlje: namesto oranja s posebnim rahljalnikom prekopavajo le 5 cm globoko. Doslej razviti priključki so primerni tudi za velike obdelovalne površine, je povedal dr. Matjaž Turinek.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE