8. 12. 2011 | Besedilo: Julijana Bavčar
semenska knjižnica, Mateja Koler, Evropska prestolnica kulture, semena, sorte
Semenska knjižnica za izmenjavo semen
8. 12. 2011 | Besedilo: Julijana Bavčar
semenska knjižnica, Mateja Koler, Evropska prestolnica kulture, semena, sorte
V Mariboru so pred kratkim predstavili projekt Semenske knjižnice, ki nastaja v zaokroženem programskem sklopu Urbane brazde v okviru Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012. Zamišljena je kot alternativni pristop k ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin, zlasti avtohtonih in lokalno prilagojenih, ki v naših razmerah zahtevajo manj varovalnih ukrepov, bolje uspevajo in so del našega naravnega in prehranskega izročila.
Sodelavci semensko knjižnico razvijajo kot mehanizem, ki bo zbiral, hranil in katalogiziral semenski in sadilni material rastlin, namenjenih za človekovo prehrano (vrtnin, žit, sadnih vrst, vinske trte in zelišč). Po besedah agronominje Mateje Koler, ki vodi Semensko knjižnico, bodo semena iz nje v nasprotju z gensko banko, ki je zaprta za širšo javnost in katere cilj je hranjenje genskega materiala na daljši rok (pri nas to nalogo opravlja Kmetijski inštitut Slovenije), namenjene redni uporabi, torej sejanju za pridelavo, izmenjavi in širjenju med kmetovalci.
Semenska knjižnica želi pritegniti sodelavce, ki bodo skrbniki določenih rastlinskih vrst in sort in bodo pripomogli k ohranitvi lokalnih varietet. Del knjižnice bo tudi digitalni herbarij, informacijska baza za shranjene vzorce semen. Vodilo pri vzpostavljanju semenske knjižnice in mreže za izmenjavo semenskega materiala so jim bili modeli, ki po svetu že obstajajo, poleg tega pa imajo strokovno podporo domačih in tujih inštitucij, ki hranijo rastlinski genetski materiala, pravi Mateja Koler. Za zdaj je zbiranje semenskega materiala steklo na območju Štajerske in Prekmurja.
Poleg Semenske knjižnice razvijajo v okviru Urbanih brazd še projekt Trajnostne lokalne preskrbe, za zdaj s skupnostmi malih tradicionalnih kmetov iz zaledja Maribora, izobraževalnimi in socialnimi institucijami v četrtni skupnosti Tezno, in projekt skupnostnega urbanega vrtnarjenja v Borovi vasi. Namen Urbanih brazd je namreč z zgledi dobrih praks prispevati k boljši samooskrbi s hrano in ponovni vzpostavitvi stika z naravnim okoljem.
KOMENTARJI
julijana
12. 2. 2016 16:20
Spoštovani, v semenski banki pri Botaničnem vrtu v Ljubljani niso shranjena poljubna semena, pač pa strokovno dokumentirana, v zadostni količini; tu ne hranijo semen vrtnin, temveč v naravi rastočih rastlin. Res da česen razmnožujemo (sadimo) s stroki, a to niso semena, njihova trajnost je precej krajša. Vaše pismo sodi bolj v rubriko Svetujemo (http://www.deloindom.si/svetujemo), kjer bralci pomagajo drug drugemu. Julijana Bavčar
Marija
4. 2. 2016 08:53
Imam stročke stoletnega česna. Bi ga dala v semensko banko, če bi dobila semena kumaric, peteršilja ali paprike ali starinske koruze trdinke. Imam mobitel 031 590784 ali 02 4260346.