Z razglasitvijo dneva slovenske hrane želi vlada domači hrani dati pomemben pečat, spodbujati ozaveščanje javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter njenega uživanja. Slovenija namreč z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po hrani. Povprečni delež samooskrbe ne dosega 40 odstotkov, kar pomeni, da vso preostalo hrano uvozimo. V zadnjih letih se v javnosti o tem problemu vse pogosteje govori, prehranska varnost s stabilno pridelavo kakovostne, varne in potrošniku dostopne hrane je postala tudi eden od strateških razvojnih ciljev države – rezultati so za zdaj vidni vsaj v opaznih promocijskih dejavnostih, s katerimi želi ministrstvo za kmetijstvo ozavestiti državljane. Napoved dneva slovenske hrane je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pospremil z željo, da bi se vsaj ta dan zahvalili domačim pridelovalcem in predelovalcem tako, da bi jedli domačo hrano in se pogovarjali o pomenu lokalne trajnostne oskrbe. S stališča trajnosti je smiselno spodbujati integriran in ekološki način pridelave oz. reje in uvajanje teh živil v vsakdanjik, so zapisali na ministrstvu.

Na dan slovenske hrane bo ministrstvo za kmetijstvo skupaj s partnerji v vseh osnovnih šolah in vrtcih letos že drugič organiziralo Tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci bodo zajtrkovali črn kruh, med, jabolko, mleko in maslo – vse domačega porekla. Poleg tega bodo v okviru učnih vsebin ta dan v šolah in vrtcih govorili o lokalno pridelani hrani, zdravem prehranjevanju, kmetijstvu, čebelarstvu, samooskrbi in ekologiji.

V nasprotju z lanskim zajtrkom, za katerega so hrano donirali slovenski pridelovalci, pa bodo šole in vrtci zajtrk financirali iz sredstev za šolsko prehrano. Ker gre le za zajtrk za en dan, bodo lahko šole hrano naročale prek naročilnice, kar bi jim omogočilo, da bi ta prišla iz čim bolj lokalnega okolja. Pobudniki akcije upajo, da bo to pripomoglo tudi k vzpostavi kontaktov med ponudniki lokalno pridelane hrane in vzgojno-izobraževalnimi zavodi – za kar je pri nas že uveljavila besedna zveza vzpostavljanje kratkih verig pri oskrbi s hrano. Eden od razlogov, da pridelki, ki so zrasli čim bliže šolam, doslej niso prišli do šolskih kuhinj, je seveda tudi sistem javnega naročanja, v katerem so najugodnejši ponudniki trgovci na veliko, odločilna pa je bila cena, ne domači izvor. Projekt pa naj bi spodbudil naročnike, da bi tudi preko javnih naročil dajali prednost domači pridelavi hrane.ečjo potrošnjo, so prepričani na ministrstvu.