Akcija je povezana s projektom Čebelarske zveze Slovenije Promocija sajenja medovite ajde in uživanje izdelkov iz nje. Ajdova paša je namreč za čebele posebej dragocena, ker cveti v obdobju, ko v naravi ni obilnih virov medičine in cvetnega prahu. Ponavadi se seje poleti kot posevek na strnišča in pozno cveti. Njeno cvetenje avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, hkrati pa  povečuje možnosti za uspešno prezimitev čebel.

Namen projekta je vzpostavitev kratke verige od pridelovalca ajde do odkupovalca, cilj pa je povečana poraba lokalno pridelanih izdelkov iz nje, pri čemer bi imele korist tudi čebele, saj je ajda pomembna paša zanje.

Ajda velja za alternativno kulturo, primerno za sodobno kmetijstvo; z njo na poseben način zmanjšujemo uporabo fitoframacevtskih sredstev, ker zaradi hitre rasti ovira rast plevelov. Uporaba sredstvev za varstvo rastlin ne samo da ni potrebna, nasprotno, ajda je zelo občutljiva na pripravke za zatiranje plevelov. Ker ima poleg tega skromne potrebe po hranilih, je primerna za pridelovalce, ki ne želijo uporabljati mineralnih gnojil. Prav zato velja za varno živilo in je primerna za ekološko pridelavo.

V svetu obstaja veliko vrst ajde, najpogosteje  se sejeta dva tipa, navadna (Fagopyrum escelentum) in tatarska ajda (Fagopyrum tataricum), primernejša za gorata območja. Druga vsebuje več antioksidantov, predvsem rutina, za čebeljo pašo pa ni primerna.  Domačim kmetijski strokovnjaki svetujejo sejanje izvirnega slovenskega semena, ki daje zanesljivejši pridelek. V okviru kmetijskospodbujevalnih ukrepov Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin lahko prejmejo kmetje neposredno podporo za domače sorte darja, siva, črna gorenjska in čebelica. O zavzemanju čebelarjev za sejanje aje smo pisali tudi v prispevku Čebelarji se zavzemajo za sejanje ajde.